Sejemske obrti in rokodelstva
Leta 1360 je pravico do sejmov dobila Gornja Radgona, 1366 Lendava in Murska Sobota, Ljutomer v 18. stoletju. Rokodelci so na sejmih prodajali svoje izdelke.
Sejmi so do 1. sv. vojne vplivali na stanje in razvoj obrti. Na podeželju in v večjih središčih so bili razviti tkalstvo, lončarstvo (zaradi primerne ilovice sodi med najstarejšo in najštevilčnejšo domačo dejavnost in obrt v tej pokrajini), mlinarstvo, čevljarstvo, usnjarstvo, kolarstvo, kovaštvo, žagarstvo, tesarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, lectarstvo, sodarstvo, sedlarstvo. V Slovenskih goricah sta bila proti koncu 19. stoletja pomembna mizarstvo, ki je po vzorih meščanstva izdelovalo intarzirano pohištvo, ter opekarstvo za opremo in gradnjo kmečkih hiš. Obrtniki so se povezovali v razna združenja: cehe, zveze, zadruge, zbornice.
.jpeg)
.jpeg)
