Prišli so z vzhoda
Za poselitev Prekmurja je posebej pomembno obdobje zgodnjega srednjega veka, saj so bila odkrita prva slovanska naselja in grobišča na poljih južno od Murske Sobote. Preprosta slovanska bivališča – zemljanke, peči, vodnjaki, gospodarski objekti in predvsem značilna ročno izdelana lončenina ter pekači so pokazatelji zgodnje slovanske naselitve v 6. stol. Večina slovanskih naselbin v Prekmurju je obstajala v 7. in 8. stol.
Med najdbami z naselbin izstopajo nekateri kovinski, koščeni in lončeni predmeti, ki jih lahko pripisujemo Avarom.
Na štirih raziskanih grobiščih, ki so datirana od konca 7. do začetka 12. stol., so bili v uporabi žgani, skeletni pokopi in pokopi pod gomilo. Med grobnimi pridatki so bile pasne spone, noži in nakit ter predmeti iz vsakdanje rabe.
Življenje na slovanskih naselbinah je zamrlo v 9. stol. Sredi 9. stol. je Prekmurje postalo del Spodnje Panonske kneževine z upravnim središčem v Blatogradu pri Blatnem jezeru. Z vdorom in naselitvijo Madžarov konec 9. in v začetku 10. stol. je Panonija doživela opustošenje, kar je povzročilo skromnejšo poselitev in celo prenehanje obstoja naselbin v okolici Murske Sobote. Pojavljale pa so se nove, ki so tvorile kontinuiteto poselitve prostora od 10. do 13. stol.
Foto v pasici: Ogrlice iz ženskih grobov slovanskega grobišča na Plesah v Murski Soboti (prva polovica 9. stol.) (foto: Tomislav Vrečič)
