Na robu rimskega imperija
Z rimsko osvojitvijo Panonskega ozemlja v času 1. stol. n. št. je tudi Prekmurje postalo del novo nastale province Panonije in pozneje z njeno delitvijo del Spodnje Panonije. Upravno bi naj pripadalo prostoru mesta Savaria, s katerim ga je povezovala glavna rimska prometnica, ki je potekala po spodnjem delu Dolinskega mimo Lendave.
V 1. in 2. stol. n. št. je staroselsko keltsko prebivalstvo (Sereti) živelo v preprostih nezavarovanih naselbinah. Preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo ter z obrtnimi dejavnostmi, kot so kovaštvo, gradbeništvo, tesarstvo, lončarstvo in trgovino.
Pokojnike so sežigali in pokopavali pod gomilami z grobnimi pridatki (t. i. noriško-panonske gomile), v preprostih grobnih jamah ali v zidanih grobnicah in pepelnicah v bližini svojih bivališč. Od številnih gomil so se ohranili le obodni jarki, ki so obdajali grobne parcele. Bogati priseljenci so si postavljali nagrobnike iz kamna (npr. nagrobnik Vibena in Viatorja).
Gospodarski in kulturni razcvet se je odražal v keramičnih importiranih izdelkih (tera sigilata), nakitu, oljenkah in steklenem posodju in novčnih najdbah. Premožni priseljenci so z izgradnjo podeželskih posesti oz. vill rustic uvedli način tržnega gospodarjenja na kmetijskih površinah .
V 3. in 4. stol. notranjepolitična nestabilnost in vse pogostejši vpadi barbarov so privedli do propada rimske države. Ob koncu 6. stol. so na naše kraje prišli Slovani.
Foto v pasici: Fibuli žabici iz rimskega groba na Novi tabli II pri Murski Soboti (prva polovica 2. stol. N. š.) (foto: Tomislav Vrečič)
