Smrt in verovanja v prazgodovinskih skupnostih Menjavanje letnih časov, sonce, lunini cikli, smrt, življenje, plodnost, vsi naravni pojavi, povezani s človekom in naravo so vplivali na verovanja v prazgodovini. O njih nam pričajo drobni predmeti in grobovi. O pogrebnih praksah in obredih izvemo največ iz grobov, ki segajo v čas od srednje bakrene do mlajše železne dobe. Za vsa raziskana obdobja je značilno, da so umrle sežgali na grmadah, ostanke pa položili v grobove, največkrat v žarah. Velikokrat so priložili še lončene posode, v katerih sta bili hrana in pijača – popotnica za v onostranstvo. Med prazgodovinskimi keramičnimi najdbami izstopajo t. i. idoli ali figurine, ki prikazujejo stilizirana ženska telesa. Na nekaterih keramičnih predmetih so različni simboli in podobe, kot so spirale in križi ali živali, na primer vodne ptice. So droben, ampak pomemben vpogled v nekdanji svet verovanj. Razlomljene bronaste in bakrene predmete, večinoma dele srpov, pa tudi sekir in meča so na koncu bronaste dobe iz neznanega razloga zakopali. Tovrstnih zakopov je bilo v tistem času veliko po vsej Evropi. Najverjetneje gre za kultno daritev.