Od panonskega morja do žitnice Slovenije

Z usedlinami, ki so nastale v nekdanjem Panonskem morju, so reke postopoma zasipavale območje Pomurja in ustvarile današnjo geološko podobo. To sestavljajo peščeno-prodnate naplavine Mure in apnenec ter apnenčev peščenjak v gričevnatih predelih, vidne pa so tudi sledi vulkanskega delovanja. V starejše geološke plasti so ujete zaloge fosilnih goriv, iz zemeljske skorje pa črpamo termalno in mineralno vodo. 

Na strmejših pobočjih Slovenskih goric, Goričkega in Lendavskih goric so vinogradi. Dolinska dna, položnejša pobočja in široka ravninska pokrajina so namenjena poljedelstvu. Gozd se razprostira na poplavni ravnini ob Muri, nekaj gozdnih površin pa je tudi v notranjosti. Človek zemljo obdeluje ročno, s pomočjo živalske vprege ali strojev ter pri tem uporablja različne tehnike in orodja. Vrhunec obdelovanja zemlje je spravilo poljedelskih, vinogradniških in sadjarskih pridelkov.

Reka Mura je eden najbogatejših ekosistemov v srednji Evropi. Človek je izkoriščal njeno ribje bogastvo, njeno obrežje je povezal z mostovi, premagoval jo je z brodovi, ob njej je postavil mline, mesto pa ima tudi v mitologiji in književnosti.

Foto v pasici: Snopje na njivi, Ludvik Vrečič, pred 1940 (foto: Tomislav Vrečič)