Franc Kuzmič
Stenografija v Prekmurju (1939-1954)
Stenografija je višja stopnja navadne pisave. Nekdo je dejal, da je stenografija znanost, stenografiranje pa umetnost.
Poznamo dva osnovna sistema: grafični in geometrični. Naša stenografija je zgrajena na grafičnem sistemu, in sicer po Gabelsbergerju.
Izhodišče za izbiro znakov je bila navadna pisava. Za novo stenografsko črko je avtor vzel le del ustrezne črke, veliko črk (predvsem vokale) je označeval simbolno, za zelo pogostne besede pa je uvedel kar posebne hitropisne znake, imenovane samoznake.
Slovenci smo imeli več znanih stenografov, ki so priskrbeli stenografijo še drugim narodom, med njimi so bili tudi Pomurci. Tako je Ivan Vinkovič (1822-1876), rojen v Dedoncih pri Radgoni, kot prvi Slovenec in Jugoslovan opravil izpit iz stenografije in poučeval na graški univerzi stenografijo. V revolucionarnem letu 1848 je kot praktični stenograf pisal (stenografiral) govore v državnem zboru na Dunaju. Anton Bezenšek (1854-1915), doma iz okolice Frankolovega pri Celju, je postal oče bolgarske stenografije, medtem ko je Franjo Magdič (1830-1914), rojen v Logarovcih pri Ljutomeru, postal oče hrvaške stenografije. Omeniti velja tudi prof. Mijo Vambergerja, po rodu iz Dragotinec, ki je bil izvrsten stenografski kritik in praktik in celo več let urednik Stenografa.
Stenografija ni nekaj novega, saj so jo poznali in uporabljali že stari vzhodni narodi, Rimljani so imeli celo posebne stenografske šole (npr. Tironova šola). Vse razvite in civilizirane države imajo in uporabljajo stenografijo, ki je pred leti sicer nekoliko zamrla, a se zadnje čase spet razvija naprej in dobiva svojo vlogo v zasebnem in družbenem življenju. Mislili so celo, da bosta magnetofon in diktaforn stenografijo izpodrinila, a do tega ni prišlo, celo več, s stenografijo sta si podala roke in so se med seboj izjemno dobro uskladili.
Med Slovenci je stenografija prišla do izraza sredi prejšnjega stoletja. Z leti se je vse bolj in bolj širila in iz krožkov in fakultativnih predmetov prerasla v obvezen šolski predmet, v administrativnih šolah pa celo med glavne predmete, iz katerih kandidatke opravljajo obvezen zaključni izpit.
Zanimivo je še pogledati stanje razvoja in uveljavljanja stenografije v Prekmurju, predvsem v srednjem šolstvu v Murski Soboti.
Vodilno vlogo predmeta stenografija je imela vsa leta ekonomska šola, ki ima svoje začetne korenine v zasebni dvorazredni trgovski šoli s pravico javnosti, ki je bila v Murski Soboti. Šola je bila ustanovljena leta 1939 in tega leta se je 2. oktobra pričel tudi pouk.
V šolskem letu 1939/40 in 1940/41 se je stenografija poučevala v prvrem in drugem letniku dvakrat tedensko. Poučeval jo je prof. dr. Maks Kovačič, gimnazijski ravnatelj v pokoju, ki je bil hkrati tudi direktor šole. Stenografijo je poučeval še ing. Milan Hreščak, ki je bil od l. januarja 1941 dalje direktor, kakor tudi ing. Josip Mokrovič, oba v šolskem letu 1940/41.
V času okupacije se je šola preimenovala v Muraszombati magyar kiralyi allami koed. kereskedelmi közepiskola (Državna srednja trgovska šola v Murski Soboti). V tem času so poučevali madžarsko stenografijo, in sicer:
1941/42 v 1., 2. in 3. razredu (četrtega še ni bilo),
1942/43 v l., 2., 3. in 4. razredu,
1943/44 v l., 2., 3. in 4. razredu.
Vsa ta vojna leta je poučevala na šoli stenogracfijo prof. Maria Horner, redna profesorica višje trgovske šole. Stenografijo je pričela poučevati l. novembra 1941.
Po drugi svetovni vojni se je šola preimenovala v Državno srednjo gospodarsko šolo. V šolskih letih 1945/46 in 1946/47 so stenografijo poučevali takole:
1. letnik 3 ure tedensko,
2. letnik 2 uri tedensko,
3. letnik 1 uro tedensko,
4. letnik 1 uro tedensko.
Skupaj je bilo na teden 7 ur stenografije. Pred vojno in nekaj časa po njej so poučevali po Novakovem sistemu, nato pa po reformiranem Rakuševem sistemu.
V šolskem letu 1945/46 je stenografijo poučeval ing. Adolf Lah, ekonomist, profesor pripravnik, ki je nastopil službo 6. 11. 1945 in bil nato 25. 10. 1946 premeščen v Celje.
V šolskem letu 1946/47 je stenografijo poučeval profesor pripravnik dr. France Černe, ki je bil nato 10. 9. 1947 premeščen v Novo mesto. V tem šolskem letu je poučeval stenografijo tudi absolvent ekonomije Samo Slovnik, ki je nastopil službo 1. 10. 1946.
V šolskem letu 1947/48 se je šola preimenovala v Ekonomski tehnikum (triletni in štiriletni). V tem šolskem letu je stenografijo na šoli poučeval Griša Koritnik in do 7. 9. 1948 še Samo Slovnik, ki je bil 1. 9. 1948 po aslužbeni dolžnosti in potrebi premeščen na Ekonomski tehnikum v Ljubljano.
Prof. Griša Koritnik je stenografijo poučeval tudi v šolskem letu 1948/49, naslednje šolsko leto (1949/50) pa mu je pomagala strokovna učiteljica Suzana Uhernik, ki je bila 23. 2. 1948 po službeni dolžnosti premeščena z Državnega učnega zavoda "Gospodarski tečaj" v Ljubljani na ta zavod. Poleg stenografije je poučevala še strojepisje.
Pouk stenografije v tem obdobju prikazuje naslednja tabela.
________________________________________________________
Število ur na teden
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
1947/48 1948/49 1949/5O
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
3 letni ET 4 l. ET 3 letni ET 3 letni ET
------------------------------------------------------------------------------------------------------Razred Razred Razred
1. 2. 3. Sk. 4. 1. 2. 3. Sk. 1. 2. 3. Sk.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
3 2 1 6 1 3 2 1 6 3 2 - 5
======================================================
Od leta 1950 dalje se šola imenuje Ekonomska srednja šola. Stenografijo je poučevala strokovna učiteljica Suzana Uhernik. Število učnih ur in oddelki, v katerih se je stenografija poučevala, je razvidno iz naslednje tabele:
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Število ur na teden po razredih
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Splošni učni načrt na ESŠ Predhodni načrt za šol. leto
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. 2. 3. 4. Skup. 1950/51 1951/52
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
III. IV.
3 2 1 - 6 1 -
======================================================
Tudi v šolskem letu 1952/53 in 1953/54 so poučevali stenografdijo po tej razporeditvi. Omeniti še moramo, da je bil v šolskem letu 1952/53 v šoli odprt še delavski oddelek. Ta oddelek so obiskovali uslužbenci različnih gospodarskih organizacij in ustanov. Pouk so imeli ob ponedeljskih, torkih, sredah, četrtkih in petkih popoldne. V prvem razredu so imeli tedensko 3 ure stenografije. V šol. letu 1953/54 zaradi premajhnega števila prijavljencev drugi razred tega oddelka niso odprli, kandidati pa so individualno pripravljali in opravljali privatne izpite.
V kroniki šole so v povojnih letih zajeti tudi obiski ali inšpekcije pri predmetu stenografija. Več let po vojni je bil republiški inšpektor za stenografijo prof. Rudolf Rakuša iz Maribora, ki je poučeval na tamkajšnji ekonomski šoli. Zabeleženi so naslednji njegovi inšpekcijaski obiski: 2. 3. 1948, 22. 12. 1948, 18. 5. 1949, 19. 12. 1949, 18. 5. 1950, 19. 12. 1950, 9. 5. 1951, 5. 4. 1952, 28. 3. 1953.
Tudi stenografija ni šla povsem brez popravnih izpitov. Iz šolskih poročil vidimo naslednjo sliko:
V šolskem letu 1939/40 sta imela 1 dijak in 1 dijakinja popravni izpit, ki sta ga v septembru opravila s pozitivno oceno. Naslednje šolsko leto ni bilo popravnih izpitov. V šol. letu 1941/42 je imel v prvem razredu popravni izpit 1 dijak, ki ga je v septembrskem roku tudi uspešno opravil. Naslednje leto so imeli popravne izpite 4 dijaki, in sicer v prvem razredu 2, v drugem in tretjem razredu pa po eden. Vsi so v septembru izpite s pozitivno oceno opravili. V šol. letu 1943/44 je imela v prvem razredu popravni izpit ena dijakinja, ki je izpit v septembru uspešno opravila. V drugem razredu sta bila dva popravna izpita, tudi ta sta bila v septembru opravljena pozitivno. V šolskem letu 1946/47 en dijak tretjega razreda ni opravil popravnega izpita in tako razreda ni izdelal. Do vključno 1949/50 ni bilo popravnega izpita iz stenografije. V šol. letu 1950/51 sta imela v prvem razredu popravni izpit en dijak in ena dijakinja, ki sta ga v septembru uspešno opravila. Tudi v drugem razredu je bila podobna situacija. V šolskem letu 1951/52 popravnih izpitov ni bilo. V šolskem letu 1952/53 je imela v drugem razredu ena dijakinja popravni izpit, ki ga je septembra opravila, v tretjem razredu pa dva dijaka, eden je opravil, drugi ne, saj je imel ta še matematiko.
Dijaki, ki so želeli obiskovati šolanje na ekonomski šoli in so prej obiskovali druge srednje šole, so morali opraviti dopolnilne izpite iz predmetov, ki jih tam niso imeli. Med njimi je bila tudi stenografija.
Spričevala in diplome, dobljene na šoli med okupacijo, so bile neveljavne, če niso bile po osvoboditvi potrjene, oziroma priznane ter na njih ni bila vpisana odgovarjajoča klavzula. Na podlagi uredbe o priznanju in veljavnosti med okupacijo opravljenih tečajev in izpitov ter dobljenih spričeval in diplom (Ur. list NVS, št. 45-1945) je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS, odsek za strokovno šolstvo, odločilo, da morajo dijaki, ki so med okupacijo obiskovali zavod in si takrat pridobili spričevala o dovršenih razredih, opravljati dopolnilne nostrifikacijske izpite za razrede, za katere prosijo priznanje. Izpiti so bili iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa in stenografije (Odločba MTP VI., št. 170-2 z dne 8. 11. 1945). Za izpite je Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS imenovalo stalno izpitno komisijo. Izpite so dijaki opravljali v času od 14. 11. 1945 do 22. 1. 1946. Opravljenih izpitih so bili dijakom priznani kot dovršeni odgovarjajoči razredi ekonomske srednje šole.
Šola se je udeleževala tudi raznih strojepisnih in stenografskih tekmovanj. O tem je poročalo tudi dnevno časopisje. Slovenski poročevalec, ljubljanski dnevnik, je v 124. št. z dne 27. 5. 1952 pod naslovom "Prva ekonomiada srednjih šol Slovenije v Celju - Mariborčani so bili najboljši" pisal:
"Celje, 25. maja. Danes popoldne se je s slavnostno akademijo v Mestnem gledališču končala tridnevna ekonomiada srednjih ekonomskih šol Slovenije, ki so se je udeleževale ekipe iz Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Kranja, Novega mesta in Celja. Na ekonomiadi so tekmovali dijaki in dijakinje v lahkoatletiki, nogometu, košarki, odbojki in šahu, razen tega pa tudi v stenografiji in strojepisju."
Dijaki so uporabljali stenografijo pri pisanju zapisnikov, stenografirali razne referate na zborovanjih in simpozijih. Tudi pozneje so jo pri svojem poklicem delu številni uporabljali. Tisti, ki so šli študirat, pa jim je dobrodošla pri zapisovanju predavanj.
Viri:
Kronike šole. Arhiv šole v M. Soboti
Poročilo za razdobje 1939-1952. M. Sobota 1953
Poročilo za razdobje 1952-1954. M. Sobota 1954