Franc Kuzmič

Pregled virov in publikacij o manjših protestantskih cerkvah (zunaj evangeličanske cerkve AV) v Prekmurju v kontekstu slovensko-madžarskih odnosov v Prekmurju v 20. stoletju

UVODNO POJASNILO

Pregled virov in publikacij je pripravljen tako, da najprej predstavi posamezno protestantsko cerkev, predvsem njen začetek v Prekmurju in postreže še z nekaj informacijami o le-tej. Nato sledi okvirna obrazložitev njene publicistične dejavnosti v kontekstu slovensko madžarskih odnosov v Prekmurju v 20. stoletju. Nazadnje še sledi prikaz pregleda virov in literature o posamezni obravnavani cerkvi. Cerkve so razvrščene in predstavljene po abecednem zaporedju (adventisti, baptisti, binkoštniki, reformirani).

1. KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV

Po doslej znanih podatkih so se adventisti pojavili v Prekmurju tik pred drugo svetovno vojno. V Mursko Soboto preselil krojaški mojster Karel Šiftar, po rodu iz Strukovec v Prekmurju. Preselil se je iz Zagreba, kjer se je seznanil z adventističnim naukom, se ga tudi oprijel in oznanjal. Ob sobotah popoldne je zbiral k tako imenovanim hišnim bogoslužjem, ki so trajala vse do večera, zainteresirane, sosede in tudi nekatere svoje stranke. Med resnejšimi udeleženci so bili Sapač, Mihaličeva in Zrinskijeva.[1] Uspeha ni bilo, pozneje je baje postal nenavadnega vedenja.

V razvidu je do sedaj samo en letak, ki je bil razmnožen na formatu A6 ciklostilno (šapirografsko) in  ima naslov Šatorišče oznanosti bože.[2] V katoliškem časniku Novine pa je bilo tudi med drugim zapisano: »Svojo vero pa širijo z najrazličnejšimi letaki, ki jih sami delajo ali pa jih dobijo od glavne centrale, ki je sam sv. Duh ve kje.«[3]

Z madžarsko stranjo niso imeli, kolikor se je lahko do sedaj ugotovilo, nobenih povezav in niti ne stikov. Po vojni je omenjena cerkvena skupnost, če jo že lahko tako imenujemo, zamrla, redki simpatizerji so se povezali največ z binkoštniki, dokler ni bila znova organizirala kot samostojna in pri oblasteh prijavljena kot prva in edina adventistična  cerkvena občina v Murski Soboti in tudi v Prekmurju leta 1981.[4]

2. BAPTISTIČNA CERKEV

Baptisti so se prvič pojavili v Prekmurju v dvajsetih letih 20. stoletja, in sicer v Fokovcih. Frančiška Solar se je namreč leta 1931 vrnila iz Amerike, kjer se je leto prej seznanila in sprejela baptistično učenje.[5] To je oznanjala tudi na svojem domu in v okolici. Nato sta z možem Jožefom začela s hišnimi bogoslužji. Navezala sta stike z dokaj aktivnimi baptisti v Međimurju. Jožef Solar je bil tam tudi krščen.[6] Zabeleženo je dobro sodelovanje. Po zgledu iz Međimurja so tudi Solarjevi oblikovali tamburaški orkester, kar je privabilo še več ljudi na bogoslužja, tako da jih je moralo kar veliko spremljati bogoslužje od zunaj kar skozi odprta okna. Kaj kmalu pa so se seznanili z binkoštnim naukom in se preusmerili k binkoštnemu gibanju v Prekmurju. Vseeno pa so imeli še naprej, sicer bolj rahle, stike tudi z baptisti na Hrvaškem[7], med okupacijo v 2. svetovni vojni pa še z baptisti na Madžarskem. Vodilnemu animatorju Jožefu Solarju ni bila pomembna toliko veroizpoved kot pristen biblični nauk. Gotovo se je ravnal po bibličnem vodilu: Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite! (1 Tes 5,21).

Po pripovedovanju Jožefa Solarja avtorju tega pregleda in pozneje avtorja tega pregleda na pogorišču domačije Jožefa Solarja v Fokovcih, je bilo potrjeno, da so prejemali poleg hrvaških periodičnih publikacij med vojno tudi baptistične periodične publikacije iz Madžarske.

Po drugi svetovni vojni so maloštevilni baptisti v Prekmurju obiskovali binkoštna bogoslužja, dokler niso leta 1976 registrirali v Murski Soboti samostojno cerkveno občestvo.[8]

3. BINKOŠTNA CERKEV

Binkoštna cerkev ima svoje začetke v Prekmurju leta 1933, ko sta zakonca misijonarja Mihok prišla v Veščico v Prekmurju in takrat se je začelo oblikovati binkoštno občestvo.[9]

Glede publicistične dejavnosti velja gotovo dejstvo, da so prekmurski binkoštniki prevajali prve svoje pesmi v prekmurščino prav iz madžarščine. Najprej so imeli te pesmi zapisane z roko v zvezkih, dokler jih niso leta 1939 izdali v ciklostilni tehniki z naslovom Dühovne pesmi. Po izjavi prirediteljev in prevajalcev so bile menda vse pesmi bile prevedene iz madžarščine.

Na bogoslužjih pa so še vmes tisti, vešči madžarščine, ki so se je obvezno učili v šoli, peli priljubljene pesmi tudi v madžarščini iz pesmarice Mennyei hangok[10], ki jo je pripravil misijonar E. W. Mihok, in jih še niso uspeli prevesti.

Med drugo svetovno vojno so v letih 1941-1945 Prekmurje zasedli Madžari. Binkoštna cerkev na Madžarskem takrat pri njih ni mogla biti več prijavljena, zato jo je vzela pod svoje okrilje madžarska Cerkev svobodnih bratov, katere pripadnik je bil tudi zelo znani zdravnik in univerzitetni profesor anatomije prof. dr. Ferenc Kiss (1889-1966), obenem tudi pisec medicinskih strokovnih knjig in razprav, ki so jih prevajali v svetovne jezike.[11] Cerkev svobodnih bratov jim je pustila upravno in doktrinarno samostojnost.

Predstavniki Cerkve svobodnih bratov so prinesli v Prekmurje več madžarskih traktatov in letakov, med njim Telyes ige (Popolnost), kjer je bilo precej svetopisemskih citatov kot nekakšno dokazno gradivo, ki pa jih je bilo potrebno poiskati v Bibliji.

Binkoštniki v Prekmurju so leta 1939 izdali pesmarico v ciklostilni tehniki z naslovom Dühovne pesmi s 161 pesmimi. Pesmi niso bile razvrščene niti po tematiki niti po abecedi in zato lahko domnevamo, da je bila pesmarica zgolj prehodnega pomena, nekako vmesna med rokopisno in tiskano. Pobudo za natis bolj urejene pesmarice je dal prav dr. Ferenc Kiss, ki je med okupacijo obiskal Prekmurje in pregovoril Jožefa Novaka, voditelja Binkoštne cerkve v Prekmurju, da je pripravil pesmarico za natis. Pesmarica je imela naslov Radoszti glász – s podnaslovom »evangeliumszke düszevne prebráne peszmi za vszáko potrebcsino vu krstsanszkom zsitki«. Sam je nato zbral ponudbe tiskarn in med njimi izbral najugodnejšo. Pri oblasteh je celo izposloval dovoljenje za natis. Ko je dobil rokopis, se je želel prepričati o kvaliteti gradiva. Prosil je nekega prekmurskega profesorja, da mu prevede nekaj pesmi iz prekmurščine v madžarščino. Ta mu je prevajal, pa je izjavil: »Te besede imajo tako globok pomen, da jih komaj ustrezno prestavim v madžarščino.« S to izjavo je bil dr. Kiss zadovoljen in dal pesmarico takoj v tisk. Ker se je vojna bližala koncu, krtačnih odtisov več ni bilo mogoče korigirati. Pesmarica je bila natisnjena brez korekture in zato je bilo v njej veliko tiskarskih in grafičnih napak, saj madžarski črkostavci sploh niso bili vešči prekmurščine.[12]

Dr. Kiss je avtor knjižice Magyar paraszt profeták (Madžarski kmečki preroki), katere vsebina govori, kako je Bog klical kmete na spreobrnjenje. Ljudje so se namreč (predvsem sosedje) zbirali k preučevanju Svetega pisma, brali in diskutirali – in to je bil začetek drugačnega, poglobljenega verskega življenja v njihovem kraju. Knjižico je pozneje v slovenščino prevedel Joška Kutoša.[13]

Dr. Kiss je prav tako avtor knjižice o pripravi na zakonsko življenje, ki ima naslov Szexuáletikai kérdések : a Szentirás világosságában (Seksualno-etična vprašanja v luči Svetega pisma). Okrog leta 1955 jo je v hrvaščino v skrajšani obliki prevedel pridigar Ludvik Üllen iz Veščice pri Murski Soboti in prevod naslovil Kako se spremamo na bračni život. Pozneje je to knjižico iz hrvaščine prevedel v slovenščino Feri Kuzmič in kot tipkopis[14] v več izvodih posojal v branje vsem, ki jih je to zanimalo. Čez leta je to knjižico v slovenščino znova prevedel iz madžarščine Joška Kutoša in ima naslov Seksualno-etična vprašanja v luči Svetega pisma.[15]

Pozneje sta bila natisnjena še dve Kissevi deli; teološko esejistični članek Dve zaupanji[16] in knjižica Razmišljanje o Psalmih.[17]

V Budimpešti je leta 1943 Roža Nemec, sovaščanka iz Martjanec v Prekmurju, dala Ludviku Üllenu, ki je bil takrat v Budimpešti, knjigo A. T. Piersona, v kateri je opisano življenje znanega moža vere Georga Müllerja, seveda prevod v madžarščino. To knjigo je Üllen pozneje predlagal dr. Adamu Špisu iz Zagreba, da jo je prevedel v hrvaščino in je leta 1965 tudi izšla.[18]

Zakonca Mihok sta prinesla v Prekmurje binkoštni nauk, zato je povsem razumljivo, da so verniki brali Mihokove spise z duhovno vsebino. Ker so verniki obvladali madžarščino, prevajanje ni bilo potrebno. Veliko let pozneje pa je Joško Kutoša na pobudo mlade generacije binkoštnikov prevedel dva njegova krajša članka Popolna božja beseda[19] in Krst v Svetem Duhu v luči popolne božje besede[20].

Iz madžarskega prevoda je Joško Kutoša prevedel v slovenščino zanimivo knjižico J. van Impeja Kam pridem, ko umrem?[21]

3.1. Sveto pismo

Ker Sveto pismo v celoti ni bilo prevedeno v prekmurščino[22], so pridigarji in nekateri verniki poleg slovenskega Chraskovega prevoda Svetega pisma[23] uporabljali pretežno madžarski prevod, ki ga je oskrbel Gáspár Károli[24] z naslovom Szent Biblia... Szent irás.

Mihael Kuzmič sklepa: »Iz opisanih vzrokov in situacij se je prekmurska literarna dejavnost binkoštne Cerkve  prepletala z madžarsko in hrvaško; tako se tudi ni mogla močneje samostojno razviti in prispevati večjega deleža k razvoju in širjenju Binkoštne Cerkve v SR Sloveniji.«[25]

3.2 Revialni tisk

Madžarski revialni tisk pa je tudi poročal o raznih binkoštnih verskih dogodkih v Prekmurju. Tako je v Apostoli hit leta 1934 zapisano: »V vasi Veščica, kjer je bil rojena žena[26] brata Mihoka, so težko, a vseeno sprejeli resnico... Poleg stroge prepovedi Gospod blagoslavlja delovanje brata in sestre Mihok.«

Binkoštni verniki, predvsem pastorji in pridigarji, vešči madžarščine, so prebirali madžarski binkoštni revialni tisk, med drugo svetovno vojno tudi publikacije Krščanske cerkve svobodnih bratov[27]. Po vojni je bilo prejemanje madžarskega tiska iz Madžarske iz političnih razlogov onemogočeno in prepovedano. Nekateri posamezniki so si naročali razne publikacije v madžarščini iz tujine (predvsem Nemčije in severne Amerike).

4. REFORMIRANA (KALVINSKA) CERKEV

Reformirana cerkev ima po mnenju raziskovalcev svoje začetke v Prekmurju že konec 16. stoletja.[28] Leta 1618 je bil celo pri Sv. Juriju (Rogašovci)  sedež kalvinskega seniorata za pretežni del Prekmurja. Tako so morali v začetku 17. stoletja tudi pridigarji Lutrove smeri (augsburške veroizpovedi) podpisovati Formulo concordiae (Obrazec soglasja). Vseeno so se reformirani verniki na področju Prekmurja ohranili še naprej, čeprav so sčasoma ostali brez vsake cerkve.

Od nekdaj zelo dobro delujoče kalvinske oz. reformirane cerkve v Prekmurju se je v času po prvi svetovni vojni ohranili verniki le v krajih ob robovih Madžarske, ali konkretneje, v našem primeru ob slovensko-madžarski meji.

Po statističnih podatkih iz leta 1921 jih je bilo v Prekmurju vsega 929, od tega na soboškem področju 585, na lendavskem pa 344.[29]

Leta 1920 je bila v Novem Sadu kalvinska sinoda in tam so ustanovili samostojno kalvinsko skupnost, ki je zajela tudi pripadnike kalvinske veroizpovedi v Prekmurju, čeprav v teh krajih ni bilo nobenega župnijskega središča.[30] Kalvinci so bili razporejeni v štiri župnije, ki pa so ostale onstran meje: Kercaszomor, Szentgyörgyvölgy, Velemer, Bajánsenye.

Pripadniki Reformirane cerkve v Prekmurju so uporabljali, ker so bili izključno madžarske narodnosti, za branje Sveto pismo v madžarščini v prevodu Gáspárja Károlyja.

Tudi ostala verska literatura je bila izključno v madžarščini. Literaturo so naročali in prejemali iz Madžarske ves čas, vse do današnjih dni.

Na Madžarskem so reformirani kristjani izdajali kar nekaj revialnega tiska. Tega so prejemali glede na željo in naročilo tudi verniki reformirane veroizpovedi v Prekmurju. Madžarščina kot jezik jim ni bila problem.

Reformátusok lapja (Reformatorski časopis) je bil časopis, ki je od leta 1891 izhajal v Nagykarolyju, potem je izhajal v Kolozsváru od leta 1908 Református szemle (Reformatorski zbornik); v letih 1928-1933 je izhajal v Budimpešti tednik Református figyelö (Reformatorski opazovalec) in od leta 1934 v Budimpešti tednik Református élet (Reformatorsko življenje). Od leta 1940 so bili v glavnem vsi pripadniki (člani) reformirane cerkve naročniki tega tednika.

Najpomembnejši časopis reformirane cerkve na Madžarskem pa je bil Református Hiradó (Reformatorski glasnik), ki je bil sicer strokovni časopis, je na na zadnji strani je prinašal najnovejše novice. Izhajal je v Szegedu. Prejemalo ga je več kot 400 reformiranih cerkva in je izhajal v nakladi več kot 136.000 izvodov. Ko se je začela v petdesetih letih na Madžarskem gonja proti veri, so oblasti zaradi popularnosti ta časopis ukinile.[31]

Reformirani verniki so dobivali po vojni verske knjige iz Vojvodine in v madžarščini.[32]

BIBLIOGRAFIJA

(VIRI IN LITERATURA)

KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV

KUZMIČ Franc: Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

SOBOČAN Štefan, Spominjaj se sobotnega dne... Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str 187-190

BAPTISTIČNA CERKEV

KNEŽEVIĆ Ruben, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka : Baptistički institut 2001

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota : Pokrajinski muzej 1997, str. 89-94

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, 183-189

KUZMIČ Feri, Zgodovinski pregled delovanja baptistov v Sloveniji : l. delovna verzija. Murska Sobota, 2003.

KUZMIČ Franc: Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

SOBOČAN Štefan, Temelj je knjiga vseh knjig. Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje,1994, str. 184-186

BINKOŠTNA CERKEV

VIRI

Arhiv Kristove pentekostne crkve u Jugoslaviji (Veščica, Zagreb, Osijek)

Arhiv Kristusove Binkoštne cerkve v Sloveniji (Ljubljana, Murska Sobota)

Arhiv posameznih cerkvenih občin v Prekmurju (zapisniki, dopisi, matične knjige ipd)

DAUTERMANN Peter, Povzetek iz mojega dnevnika od 3. oktobra 1944 do 1948. Snopje 11. Koper 1997, str. 60-69

KUTOŠA Jože, Razvoj binkoštnega gibanja v Prekmurju v letih 1933-41. Tipkopis (Veščica) 1997

NOVAK Fana, Spomini. Rokopis. 52 strani. Brez letnice.

NOVAK Jožef, Moje prvo misijonsko delo i zgodovina risalskoga gibanja v Prekmurji. Veščica 1970/71. (Tipkopis).

b) LITERATURA

JANEŽIČ Stanko, Ekumenski leksikon. Celje : Mohorjeva družba 1986, str. 36

LUTHAR Adam, Odprto pismo veščičkim risalcom. Düševni list (Puconci) 16 (1938) 3, 30-33

Naša evang. sveta mati cerkev i sekte. Düševni list (Puconci) 14 (1936) 9, str. 104-106

GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Čovjek kojeg je Bog upotrebljavao. (Povodom desete obljetnice smrti Jožefa Novaka). Izvori (Osijek) 25 (1982) 11, str. 11+14

GRADNIK Vladimir (= Franc KUZMIČ), Isus me ljubi i ja ljubim Isusa. (Susret s najstarijim pentekostalcem u Sloveniji). Izvori (Osijek) 24 (1981) 1, 12-13

GRADNIK Vladimir /Franc KUZMIČ/, Jožef Novak. Žetva je velika. Osijek : Biblijsko teološki institut, 1987, str. 9-10

GRADNIK Vladimir /=Franc KUZMIČ/: Nuskova – crkva na vrhu brda. Izvori (Osijek) 24 (1981) 2, 11-13

GRADNIK Vladimir /= Franc KUZMIČ/, Vadarci (Slovenija) – vijesti iznaših zajednica. Izvori (Osijek) 25 (1982) 10,12

GRABAR Daniel, Jubilej 50-godišnjice u KPC Ženavlje. Izvori (Osijek) 28 (1985) 11, 11-12

GRABAR Štefan /= Franc KUZMIČ/: Ženavlje in okolica. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1981, str. 86-89

JAMBREK Stanko, KPC u Sloveniji. Izvori (Osijek) 30 (1987) 1, 15-16

KALČEVIČ Brane, Pentekost u Sloveniji. Izvori (Osijek) 23 (1980) 7/8 (Prilog Pentekostna vijest, str. /1/; 9

KERČMAR Zoltan,  /= Slv.: Silvanus/. Od Sekt. Düševni list (Puconci) 14 (1936) 7, 82-85

KNEŽEVIĆ Ruben, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka : Baptistički institut 2001

KOLARIČ Juraj, Pentekostalci, v: Kršćani na drugi način. Zagreb: Veritas 1976, str. 123-141

KOLARIĆ Juraj, Pentekostalci : Pentekostalci u Hrvatskoj i Sloveniji. Ekumenska trilogija. Zagreb : Prometej, 2005, str. 597-600

KUZMIČ Dalila, Zgodovina protestantske pesmi v Prekmurju. Diplomska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo, 1994

KUZMIČ Feri, Bibliografija Ludvika Üllena. Snopje 11. Koper 1997, str. 70-75

KUZMIČ Franc, Bibliografija prekmurskih tiskov 1920 – 1998. Ljubljana : ZRC SAZU 1999

KUZMIČ Feri, Bibliografija tiskov Binkoštne cerkve v Jugoslaviji 1936-1991. Murska Sobota 1995

KUZMIČ Feri, Bibliografija tiskov Binkoštne cerkve v Sloveniji 1939-1995. Murska Sobota 1996

KUZMIČ Feri, In memoriam Ludvik Šooš (1914-1998). Izvori (Osijek) 41 (1998) 7/8, str. 36

KUZMIČ Franc, Ludvik Üllen : 1921-1985. Izvori (Novi Sad) 28 (1985) 5, str. 11-12

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota : Pokrajinski muzej 1997, str. 89-94

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, 183-189

KUZMIČ Franc, Literatura o cerkvah v Pomurju in Porabju. Štefan Sobočan, Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 303

KUZMIČ Franc, Ludvik Üllen (1921-1985). Žetva je velika. Osijek (Biblijsko teološki institut) 1987, str. 11-13

KUZMIČ Franc F. K./, Veterani odlaze – Lipot Kuzmič. Izvori (Osijek) 31 (1988) 8, str. 13-15

KUZMIČ Franc, Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

KUZMIČ Franc, Zgodovinski prikaz publicistične, versko-literarne in izdajateljske dejavnosti Binkoštne cerkve v Jugoslaviji v obdobju 1936-1991. Magistrska naloga. Osijek : ETF 2001

KUZMIČ Franc, Židje v Prekmurju. Diplomska naloga. Osijek: ETF 1990, str. 22.44

KUZMIČ Mihael, Binkoštna cerkev in sodobni ekumenizem. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor, 1981, str. 56-66

KUZMIČ Mihael,  Binkoštno gibanje v letih 1933-1941 kot začetek Binkoštne cerkve v Sloveniji. Magistrsko delo. Osijek: ETF 1997

KUZMIČ Mihael, Brihten kmečki fant. Golgotska vest (Ljubljana) 5 (1971) 4, str. 13-16; 5/6, str. 12-17; 6 (1972) 1, str. 15-18

KUZMIČ Mihael, Jožef Novak – pionir binkoštnega gibanja v Sloveniji. Golgotska vest (Ljubljana) 4 (1970) 6, str. 2-6

KUZMIČ Mihael, Novak Jožef. Enciklopedija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana (Mladinska knjiga) 194, str. 19

KUZMIČ Mihael, Pastoralni lik Jožefa Novaka. Golgotska vest (Ljubljana) 26 (1992) 1/6, str. 7-11

KUZMIČ Mihael, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje 7. Ljubljana: KBC 1980, str. 39-46

KUZMIČ Mihael, Prvih sedem let : binkoštno gibanje v Sloveniji v letih 1933-1941. Ljubljana : Duhovno obzorje; Osijek : ETF 2003

KUZMIČ Mihael, V delu oznanjevanja evangelija (Jožef Hajdinjak). Golgotska vest (Ljubljana) 6 (1972) 4/5, str. 20-23

KUZMIČ Mihael, V Gospodovi službi (Štefan Kuzmič). Golgotska vest (Ljubljana) 5 (1971) 1, 4-7

KUZMIČ Mihael, V tujino. Golgotska vest (Ljubljana) 6 (1972) 2, str. 12-14; 3,12-16

MAKOVEI János, Lászlo TOTH, Zgodovina evangelijske binkoštne skupnosti na Madžarskem. Prev. Joško Kutoša. Veščica 1997. Tipkopis.

MATIČIČ Stanislav, Kratek oris binkoštnega gibanja in pojem Cerkve v Kristusovi binkoštni Cerkvi. Seminarsko delo. Ljubljana : Teološka fakulteta v Ljubljani, 1972

OUČEK Franc, 40 let. Ljubljana: Kristusova binkoštna cerkev, 1973

RATNIK Lojze, Srečanje z binkoštnimi kristjani. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1972, str. 104-110

SOBOČAN Štefan, Krščence pogrezajo v vodo. Vestnik (Murska Sobota) 45 (1993) 34 (26. VIII.), 12

SOBOČAN Štefan, Krščence pogrezajo v vodo. Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 180-183

SOBOČAN Štefan, Ne delaj si rezane podobe... Vestnik (Murska Sobota) 1990) 7 (22. II.), 14

SUKIČ Anton /= Franc KUZMIČ/, Binkoštna skupnost v Vadarcih. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1982, str., 69-71

VINKOVIČ Jože, Kristusova binkoštna Cerkev v Sloveniji in njena ekumenska razsežnost. Diplomska naloga. Maribor: Teološka fakulteta, 1979

4. KALVINSKA (REFORMIRANA) CERKEV

ERJAVEC Janez, Župnija Martjanci. Stopinje 1977, str. 78-88

KOKOLJ Miroslav, Prekmurski Slovenci 1919 – 1941. Murska Sobota : Pomurska založba 1984

KOKOLJ Miroslav, Bela HORVAT, Prekmursko šolstvo : od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota : Pomurska založba, 1977

KOLARIČ Juraj, Kalvini – reformirani kršćani. V: Kršćani na drugi način. Zagreb: Veritas, 1976, str. 48-58

KOVAČIČ Fran, Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovinski opis. Ljubljana: Matica Slovenska 1926, str. 274-276

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja. Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog. Stalna razstava. Murska Sobota : Pokrajinski muzej 1997, str. 89-94

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba prostora ob Muri. Ljudje ob Muri. Zbornik. Murska Sobota 1996, 183-189

KUZMIČ Franc, A protestantizmus Lendván és környékén. Tanulmányok Lendva történelméböl. Lendva 1994, str. 76-79. (Lendvai füzetek).

KUZMIČ Franc, A reformáció kezdetei Murántulon. Náptár (Lendva) 1994, str. 115-122

KUZMIČ Franc, Konfesionalna podoba Prekmurja v času razpada avstroogrske monarhije. V edinosti. Ekumenski zbornik. Ljubljana-Maribor 1994, str. 92-96

KUZMIČ Franc, Martjanska cerkev v 17. stoletju. Zbornik soboškega muzeja 3. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1994, str. 93-103

KUZMIČ Franc, Mártonhely – Martjanci templóma a XVII. szazadban. Náptár (Lendva) 1993, str. 87-91

KUZMIČ Franc, Oris razvoja reformacije v Murski Soboti. Evangeličanski koledar (Hodoš) 1977, str. 44-55

KUZMIČ Franc, Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja kraljevine SHS. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1989, zv. 2, str. 149-159

KUZMIČ Franc, Protestantizem v Lendavi in okolici. Študije o zgodovini Lendave. Lendava 1994, str. 35-42. (Lendavski zvezki).

KUZMIČ Franc, Zgodovinski pregled verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

PERKO Franc, Verstva v Jugoslaviji. Celje: Mohorjeva družba 1978, str. 157-160

SOBOČAN Štefan, Gospodova večerja z rdečim vinom. V: Moja župnija. Murska Sobota: Podjetje za informiranje, 1994, str. 199-202

ŠEBJANIČ Franc, A pannóniai szlovének protestáns mozgalma. Murska Sobota : Pomurska založba, 1979

ŠEBJANIČ Franc, Die protestantische Bewegung der pannonischen Slovenen. Murska Sobota : Pomurska založba, 1979

ŠEBJANIČ Franc, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev : od začetkov reformacije do obdobja dualistične ureditve Avstroogrske. Murska Sobota: Pomurska založba 1977

ŠEBJANIČ Franc, The protestant movement of Slovenes in Pannonia. Prev. Suzanne Király-Moss. Murska Sobota : Pomurska založba 1978

ŠIFTAR Vanek: Vas Motvarjevci in njeni prebivalci. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1971, zv. 2, str. 294-319

ŠKAFAR Ivan, Evangeličanske ali kalvinske šole v letih 1595-1612? Zgodovinski časopis (Ljubljana) 36 (1982) 1/2, str. 125-130

ŠKAFAR Ivan, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhidiakonata. Acta ecclesiastica Sloveniae 3 (Ljubljana): Teološka fakulteta-IZG 1981, str. 81-170

THYRY Etele: A dunántuli református egyház kerület története.  Pápa 1908. Knj. 1

ZELKO, Ivan, K zgodovini reformacije v Prekmurju. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1937, str. 112-122

ZAKLJUČEK

Pričujoči pregled skuša vsaj okvirno opravičiti naslov tega sklopa v omenjenem projektu. Vseeno pa je zadosten usmerjevalec za nadaljnje delo oziroma raziskovanje. Evidentirani so bili (upajmo) vsi do sedaj znani viri in literatura, kar je pomembno za tovrstno raziskovanje.

Zbrani in izbrani viri in literatura poskušajo pokazati in osvetliti bodisi neposredno ali posredno odnose posameznih protestantskih cerkva (veroizpovedi) v Prekmurju v 20. stoletju  v kontekstu slovensko madžarskih odnosov.

Najbolj je ostala povezana z Madžarsko reformirana (kalvinska cerkev), saj je bila po prvi svetovni organsko odrezana od matičnih župnij. Kot manjšina in povrhu še dobro poznavanje madžarskega jezika nista narekovala potreb po kakšni lastni dejavnosti in ustvarjalnosti. Tudi kakšnih vidnih karizmatičnih osebnosti ni bilo, ki bi vodile in pospeševale na tem področju.

Binkoštna cerkev je ostala v stikih z Madžarsko ves čas, tako na publicističnem področju, kakor tudi z obiskovanji na obeh straneh. To velja delno tudi za baptistično cerkev, medtem ko je adventistična cerkev dejansko zelo mlada in se je oblikovala v povsem drugačnem času in razmerah, tako da sodelovanja z Madžarsko sploh ni bilo.

[1] Ustna izjava Terezije Kramar (1928) iz Murske Sobote (Mala nova 10) avtorju tega dela dne 7. 2. 2006.

[2] Letak je v zasebnem arhivu F. Kuzmiča; je pa zanimivo, da je s tem naslovom objavljen tudi članek s podpisom H. A., kjer pisec obravnava adventiste in baptiste ter njihovo dejavnost. Prim. Novine (Črensovci) 28 (1941) 14 (3. IV.), str. 2.

[3] Novine (Črensovci) 28 (1941) 14 (3. IV.), str. 2.

[4] Franc Kuzmič, Zgodovinski prikaz verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

[5] Vladimir Gradnik, Isus me ljubi i ja ljubim Isusa. Izvori (Osijek) 24 (1981) 1, 12-13

[6] Ruben Knežević, Pregled povijesti baptizma na hrvatskom prostoru. Rijeka : Baptistički institut 2001, str. 69

[7] Prim. Glas Evanđelja (Zagreb) 12 (1936), str. 110

[8] Franc Kuzmič, Zgodovinski prikaz verstev v Prekmurju. Vestnik (Murska Sobota) 37 (1987) 50 (24. XII.), 8

[9] Mihael Kuzmič, Prvih sedem let. Ljubljana : Duhovno obzorje; Osijek : ETF 2003

[10] Podnaslov: Válogatott lelkiénekek gyüjteménye gyülekezeti, evangélizálási és egyéb alkalmakra. 2. dop. izd. Kispest 1934. Vsebuje 434 pesmi.

[11] Prim. Magyar életrajzi lexikon. 1. köt. Budapest 1967, str. 925

[12] Pesmarica je izšla leta 1944 in je na 152 staneh vsebovala 200 pesmi, razvrščenih po abecednem redu. Tiskana je bila v 2000 izvodih v tiskarni Athenaeum, Budapest. Zvezali so le 500 izvodov, ostale pa v polah poslali v Prekmurje, ki so jih posamezne cerkve pozneje dale po potrebi vezati. K poznejšim vezavam so dodajali nove pesmi, ki pa so bile razmnožene v ciklostilni tehniki.

[13] Ferenc Kiss, Madžarski kmečki preroki. Snopje (Ljubljana) 8 (1984), str. 1-12

[14] Ferenc Kiss, Kako naj se pripravljamo na zakonsko življenje? Veščica 1971. Tipkopis na formatu A 5.

[15] Izdala Binkoštna cerkev v Murski Soboti leta 2004. 37 str., A 4 format. Delo je bilo izdano v fotokopirni tehniki.

[16] Snopje (Ljubljana) 9 (1985), str. 27-29 v prevodu Vladimirja Gradnika.

[17] Prevedel Joško Kutoša. Izšlo v Murski Soboti leta 1997. Knjižica vsebuje 40 strani.

[18] A. T. Pierson: George Müller. Zagreb 1965. Str. 292. V 600 izvodih je bila razmnožena na ciklostil.

[19] Snopje (Ljubljana) 8 (1984), str. 62-65.

[20] Snopje (Ljubljana) 10 (1986), str. 19-26.

[21] V madžarščini ima knjižica naslov: Hová kerülök ha meghalok? Izdalo Duhovno obzorje v Ljubljani 1993, 28 str.

[22] V prekmurščino je bilo prevedenih pet Mojzesovih knjig in Jozuetova knjiga (Janoš Kardoš), Psalmi (Š. Terplan) in celotna Nova zaveza (Š. Küzmič).

[23] Sveto pismo je v slovenščini v prevodu Antonina Chraske izšlo prvič leta 1914, pozneje še več ponatisov. Prim. Daniel Brkič: Anton Chráska med Slovenci. Koper: Vostri, 1999.

[24] Gáspár Radics Károly (1530-1591) je prevedel Sveto pismo v madžarščino, prvič izšlo leta 1586, pozneje številni ponatisi in revizije. Prim. Zoványi Jenö: Magyarországi protestáns egyháztörténeti lexikon. Budapest 1977, str. 297.

[25] M. Kuzmič, Prekmurski tiski, ki jih je izdala Binkoštna cerkev v SR Sloveniji. Snopje 7 (Ljubljana), str. 41

[26] Apostoli hit, 9. 6. 1934

[27] Izjava Joške Kutoša (1928) iz Veščice avtorju te raziskave dne 8. 2. 2006

[28] F. Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska Sobota : Pomurska založba 1977, str. 14-15; M. Kokolj-B. Horvat, Prekmursko šolstvo. Murska Sobota: Pomurska založba 1977, str.22-24.

[29] G. Lipovšek, Prekmurje. Seznam občin po političnih okrajih z navedbo raznovrstnih podatkov. M. Sobota 1921, str. 12

[30] Franc Perko, Verstva v Jugoslaviji. Celje: Mohorjeva družba 1978, str. 157

[31] Več o tem: Zoványi Jenö, Magyarországi protestáns egyháztörténeti lexikon. 3. jáv. és böv. kiad. Budapest: A Magyarországi református egyház zsinati irodájának sajtóosztálya, 1977, str. 504.

[32] Vanek Šiftar, Vas Motvarjevci in njeni prebivalci. Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1971, zv. 2, str. 318