Franc Kuzmič
Kronologija Murske Sobote 1255 - 2008
MURSKA SOBOTA
190 m; 12.148 preb. (1981), 13.857 preb. (1991), 12.437 preb. (2002)
KRONOLOGIJA MESTA
1255
V zbirki listin, ki se nanašajo na zgodovino Zalske županije, je na eni od njih datiranje z nazivom »Bel Mura«. Ta naziv se je uporabljal za označevanje dvorca in prvotnega soboškega naselja.
1297
V zbirki virov za obdobje madžarske vladavine Arpadovih potomcev najdemo dokument s podrobnejšo označitvijo naselja z imenom Belmura in navedbo cerkve, zgrajene v čast sv. Nikolaja. Štefan, sin Haholda in veliki župan v županiji Borsod, je dobil Belmuro v dar od kralja.
1331
Omenja se »arhidiakonat Belmura«, kar govori o cerkvenoupravni vlogi Murske Sobote v 14. stoletju.
1336
V listini, izdani ob umestitvi Nikolaja Szécsyja za gospodarja zemljišča Belmura, je Murska Sobota navedena kot »civitas Muraszombota« (s 15 okoliškimi kraji).
1348
Murska Sobota je prvič omenjena s tem imenom (Murasombota).
1366
Murska Sobota omenjena kot mesto »civitas«.
1436
V dokumentu se ob imenu Belmura omenja za Soboto tudi ime Murazombatya.
1476
Zemljiški gospod Sobote Nikolaj Szécsy je tega leta za meščane in tujce določil dajatve ob sv. Juriju in sv. Mihaelu; vseh drugih obveznosti jih je osvobodil; pozneje so to potrdili grof Aleksij Thurzo de Bethlenyfalwa (17. 6. 1540), Margareta Széchy (15. 8. 1569) in Ladislav Poppel (23. 5. 1572).
1478
V listini iz tega leta se »Belmura« označuje kot mesto.
1479
M. Sobota dobi svobodne sejemske pravice in pravico pobirati ustrezno pristojbino. Izdal Matija Korvin z listino v Olomucu 6. 8. 1479.
1541
Dokument iz tega leta izpričuje, da je potekala razdelitev grajskih posesti v Gornji Lendavi (Grad), Szigetu, v Murski Soboti in Letenju. Polovica posesti je pripadla Ani in Elizabeti Thurzo, druga pa Marjeti Szécsy, por. z Nikolajem Salmom. V urbarialni listini iz tega leta se omenjajo naslednji predeli Sobote:
Horvatovo mesto, mestni predel Tvrtka in mestni predel Nowaka.
1549
Po zaznambi v eni od listin iz tega leta je bilo v M. Soboti 24 in pol »port« (hiš oziroma hišnih posesti); z neidentificiranim predelom skupaj 51 in pol.
1599
V popisu davščin je omenjen »predikator trga«, ki je bil za vojno takso dolžan plačati 2 forinta.
1605
Okoli tega leta so Bocskayeve čete, imenovane »kruci«, porušile slabo zavarovano soboško naselje, ki je bilo zunaj grajskega kompleksa v neposredni bližini Rakičana. Novo naselje je bilo pozneje zgrajeno ob obrambnem grajskem jarku.
1627
V vizitacijskem zapisniku iz tega leta se omenja kot mestni duhovnik pri cerkvi sv. Nikolaja Janos Gederoci, ki je bil ordiniran za predikanta že leta 1616; sodeč po tem zapisniku je v M. Soboti poleg cerkve obstajala tudi šola.
Na podlagi popisa v tem letu so bili meščani plemiškega porekla v M. Soboti, ki so posedovali po eno posestno enoto, zadolženi, da za obrambne namene v dvoje opremijo po enega konjenika - skupno 19 konjenikov (kar pomeni, da je bilo v Soboti 38 takih meščanov).
1628
Cesar Ferdinand II. v dopisu vasvárskemu kapitju potrjuje izjemne pravice, dane Murski Soboti.
1632
Soboški protestantski učitelj Juraj Branik (po rodu iz Slovaške), prvi znani lokalni šolnik, v pismu zaprosi zemljiško gospodarico Evo Poppel (soprogo oziroma vdovo po Ferencu Battyanyu) za naturalno podporo, ker je njemu namenjena količina žitaric na pristavi zgorela; kot je razvidno iz ohranjenega pisma, je bila njegova prošnja uslišana.
1633
V listini, datirani 6. 4. 1633, v spodnjem soboškem gradu ali Rakičanu (in inferiori Castello Muray Szombat, aliter Rakicsán) so omenjeni obrambni okopi, zidovi, jarki, notranje in zunanje obrambno zidovje, utrjeno s posebnimi utrdbami. Omenjen je tudi dolg most prek jarka ali okopov. Ob obrambnem zidu so se vrstila stražarska mesta (»strása«).
1644
Iz pisma posestnega upravnika v Rakičanu oziroma M. Soboti, Blaža Temlina, je razvidno, da so se obrambne planke, ki so obdajale »zunanje mesto« Sobote, na več mestih podrle, vprašanje straže pa ni bilo rešeno.
1648
Amhet Alčajbeg pisno zahteva od vasi v soboškem in gornjelendavskem okrožju 70 ljudi, ki so s sekirami in lopatami dolžni priti v Veliko Kanižo na utrdbena dela.
1649
Turki oropajo v M. Soboti »zunanje mesto«, pet hiš požgejo, 6 ljudi ubijejo, 32 pa jih odpeljejo.
1651
V M. Soboti se kot luteranski senior omenja Tomaž Križan, soudeležen pri razreševanju kalvinsko-luteranskega spora v Martjancih.
1652
Iz pritožbe plemiških krajanov M. Sobote ogrskemu kraljevemu namestniku je razvidno, da je bilo mesto opustošeno in da bi ga bilo treba znova zgraditi. »Zunanje mesto« se je stisnilo v notranjem, to pa bi bilo treba zdaj urediti. Szécsenyjeva, ki ima največjo posest, o vsem tem noče ničesar slišati.«
1653-1667
Na rokopisni geografski karti, izdelani za potrebe cesarskega vojaškega štaba in s prikazom Prekmurja, dela Hrvaške in Slavonije, je za Mursko Soboto - verjetno prvič - navedeno slovensko ime Sobota.
1687
Predstavnika županijskih oblasti, Ferenc Oppora in György Udotovits, sestavita zapisnik o tem, kar je iz soboškega gradu oziroma graščine odtujil grof Ferenc Nadasdy. Iz inventarnega popisa ob tej priložnosti je razvidno, da je od kletarskih potrebščin v gradu npr. 45 praznih sodov, od težkega orožja pa top in možnar; od živinskega staleža pa se omenjajo 4 voli in 154 molznih krav. Grof Peter Szapary kupi soboški dominij (soboško posestvo s trgom Martjanci in 40 vasmi) od Franca Keryja in njegove žene Julije Szécsy; naslednjega leta mu ga ogrski kralj formalno podeli kot fevd in ga leta 1690 imenuje za »dednega gospoda«.
1698
Po vizitacijskem zapisniku v Soboti naštejejo 250 prebivalcev, od teh le 70 katoličanov.
1706
Okoli 5.000 krucev ob vrnitvi z roparskega pohoda na štajersko stran prenoči v Soboti in Rakičanu; večina (3.000) se nastani v M. Soboti.
1722
Brata Peter in Nikolaj Szapary, soboška veleposestnika, sta povzdignjena v grofovski stan.
1726
Za M. Soboto iz Dobre (Neuhaus) potrdijo pravico do mitnine (carine), ki je bila dodeljena že leta 1540.
1765-1787
V zvezi z vojaškim orisom Sobote v tem obdobju je njeno poimenovanje zaznamovano v treh jezikih: Muraszombat-Olsnitz-Ujnitz-Sobota. V orisu se omenjajo: lokalni dvorec, ki ga obdaja izsušeni jarek, katoliška cerkev in gostilna. Navedeno je tudi, da je potok ob pristavi močvirnat.
1767
Urbarialni popis iz tega leta izkazuje v M. Soboti kot zemljiška gospodarja Imreja Batthyanyja in Petra Szaparyja ter skupno 42 tlačanskih »port« (hišnih posesti) in 13 želirjev; k soboško-rakičanskemu dominiju spada 40 okoliških in drugih krajev (npr. Čikečka vés, Košarovci itn.).
Tega leta se soboški tlačani pritožijo kralju, ker jim zemljiški posestniki nočejo priznati najemniškega privilegija, ki so ga prejeli že leta 1476 in ga okrepili leta 1630 (namesto 4 forintov zahtevajo zdaj za najemnino 12-14 forintov).
1786-1789
V popisu iz tega obdobja se v M. Soboti izkazuje 554 katoliških duš (z župnikom in kaplanom).
1808
V repertoarju Johanna Lipskega se M. Sobota omenja v treh jezikih: madžarskem Szombat (Mura), nemškem Oisnitz in »hrvaškem« (slovenskem)
Szobota.
1828
Popis iz tega leta izkazuje v M. Soboti naslednje kategorije in število prebivalstva: 184 davkoplačevalcev, 68 želirjev, 26 želirjev brez hiš, 22 dečkov, 15 deklic, 8 služabnikov, 15 obrtnikov in 4 trgovce. Živinski stalež obsega: 10 vprežnih volov, 32 konj in 53 ovac. Sezidano je prvo šolsko poslopje.
1836
V statistično-zemljepisni publikaciji iz tega leta Elek Fényes ugotavlja, da je Sobota (ime je navedeno tudi v tej obliki) »podeželsko mesto« s slovenskim »vindus« prebivalstvom. V njem živi 665 katolikov, 30 evangeličanov in 98 židov. Poleg omembe katoliške župnijske cerkve in grajskega dvorca z angleškim vrtom navaja še: »Zemljišče je ravninsko in plodno, vendar ga prizadevajo mnoge povodnji, in to tako, da se je po ulicah pogosto treba premikati na konju, tudi čiste vode ni moč piti.« Poudarja, da je prebivalstvo siromašno in oproščeno tlake, prav tako tradicijo znanih živinskih sejmov. V M. Soboti je sedež veleposestva, ki ga posedujeta grof Jožef Szapary in grofovska družina Batthyanyjev.
1842
Ustanovljena naj bi bila prva javna lekarna.
1856
V mestu začne delovati prvo večje trgovsko podjetje.
1858
Iz šolskega poročila za to leto je razvidno, da v M. Soboti deluje katoliška osnovna šola, ki vključuje v pouk 182 učencev iz Sobote in 10 okoliških krajev. Za pouk v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku skrbita učitelj in pomožni učitelj. Ustanovljena je farna javna šola.
1860
Prva katastrska izmera soboškega zemljišča.
1871
Ustanovljena je veletrgovina z železom, nekaj let pozneje še parni mlin (prvi v kraju) - lastnik Geza Hartner.
1873
V M. Soboti ustanovljena dvorazredna državna ljudska šola - prva te vrste v županiji, z madžarskim učnim jezikom; dve leti pozneje dobi novo zgradbo. Obratovati začne tovarna ruma in likerja, verjetno ena prvih manufaktur z omenjenim imenom, ki leta 1893 vzpostavi podružnični obrat na Vaneči; lastnik podjetja je Franc Kirbisch. Ustanovljena je hranilnica Muraszombati Takarékpénztár z osnovnim kapitalom v višini 30.000 forintov. Začetek pouka na državni ljudski šoli.
1875
Delovati začne kazino s knjižnico za izbrane družbe.
1882
Ustanovljeno gasilsko društvo.
1884
Konec leta (25. decembra) začne v M. Soboti izhajati - v madžarščini in prekmurščini - prvi lokalni list MURASZOMBAT ES VIDEKE (Murska Sobota in okolica), ki je po letu 1889 tiskan samo v madžarščini.
1889
V katoliškem popisu tega leta v M. Soboti 1244 katoličanov, 227 evangeličanov, 4 kalvinci in 311 židov.
1893
V M. Soboti zgrajena bolnišnica s kirurškim in internim oddelkom.
1897
Ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo za Slovensko krajino (Vendvidéki magyar közmüvelödési egysület), ki se je razvilo iz odseka za izobraževanje in madžarizacijo pri učiteljskem društvu soboškega okraja iz leta 1893; društvo je madžarizacijsko usmerjeno.
1898
M. Sobota postane sedež okraja; tu so okrajno sodišče, davčna uprava in kraljevski notariat.
1900
Deluje že občinska obrtna nadaljevalna šola; njen prvi upravitelj je Ignacz Slebich.
1901
Ustanovljena parna žaga; njen lastnik je Geza Hartner.
1907
Zgrajena je železniška proga prek Hodoša iz notranjosti Madžarske. Položili so temeljni kamen za novo sinagogo; arhitekt Lipot Baumhorn. Zgrajeno je sedanje evangeličansko župnišče; arhitekt Ernö Gerely.
1908
31. avgusta blagoslovijo novo židovsko sinagogo. Zgrajeno je kantorjevo stanovanje.
1909
Položijo temeljni kamen za evangeličansko cerkev.
1910
18. septembra blagoslovitev nove evangeličanske cerkve, zgrajene v neogotskem stilu.
1912
Zgrajena je sedanja katoliška cerkev v neoromanskem stilu; arhitekt Laszlo Takacs.
1913
Ustanovljena je deška meščanska šola in predana v upravljanje državi.
1918
28. decembra kapetan Jure Jurišić s četo prostovoljcev prodre v Prekmurje in zasede M. Soboto.
1919
Delovati začne gimnazija, ki šele v 30. letih dobi višje razrede. Ustanovljeno je telovadno društvo Sokol. 3. januarja madžarska vojska prežene Jurišićeve prostovoljce in znova zavzame M. Soboto. 16. februarja je v Turkovi gostilni ustanovljena območna organizacija socialdemokratske stranke Madžarske; njen predsednik postane Šandor Černjavič. 22. marca - takoj po oklicu Republike svetov na Madžarskem - je v M. Soboti vzpostavljen tričlanski direktorij, ki se v posebnem, v prekmurščini tiskanem »razglasu« obrne na »lüsztvo szlovenszke okrogline«.
29. maja Vilmoš Tkalec v M. Soboti - z balkona hotela Dobrai - razglasi Mursko republiko, ki 3. junija istega leta razpade.
6. julija v M. Soboti ustanovijo društvo mladih komunističnih delavcev.
21. julija je v M. Soboti združitev socialdemokratske strankine organizacije s komunisti.
12. avgusta regularne čete jugoslovanske vojske zasedejo M. Soboto in Prekmurje, ki ga priključijo h kraljevini SHS.
1920
Izhajati začne list Prekmurski glasnik; izhaja do leta 1922. Ustanovljena je Narodna čitalnica z nalogo razvijati in širiti kulturno in družabno življenje.
1922
Narodna čitalnica je razpuščena; njeno premoženje preide v lastništvo telovadnega društva Sokol v Murski Soboti. Na občnem zboru prekmurskih evangeličanskih cerkva v M. Soboti ustanovljen seniorat - Prekmurska sinjorija. Začetek obratovanja Tovarne mesnih izdelkov in izvozne klavnice Josipa Benka.
1924
Zgrajena železniška proga M. Sobota-Ljutomer. 1. oktobra začne delovati evangeličanski dijaški dom. Ustanovljen je Športni klub Mura, ki poleg nogometa goji še atletiko, tenis, namizni tenis, plavanje, kolesarstvo, šah, sabljanje, zimske športe in hazeno (ženski rokomet).
1925
Začetek obratovanja Tovarne perila Janeza Cvetiča. 12. novembra je v M. Soboti poplava. Ustanovljena dijaška četa skavtov na Državni realni gimnaziji v Murski Soboti.
1926
Ustanovljena tiskarna Panonija. Na vrh Triglava menda stopi prvi Prekmurec - Vladimir Škerlak, vodja dijaške čete skavtov na Državni realni gimnaziji v Murski Soboti. Priključitev mesta na električno omrežje. Preselitev pošte iz Cifrakove hiše v novozgrajeno hišo Čeha na Lendavski cesti.
1929
Odprtje telovadnega doma Telovadnega društva Sokol (danes TVD Partizan) Murska Sobota.
1930
Ustanovljen centralni antitrahomski ambulatorij. Ustanovljena druga lekarna Pri angelu na Lendavski cesti 1.
1931
Na mestnem pokopališču odkrijejo spomenik jugoslovanskim prostovoljcem - legionarjem, ki so padli za osvoboditev Prekmurja leta 1918 na soboških ulicah. Začno graditi zdravstveni dom v Grajski ulici v M. Soboti.
1932
Začetek obratovanja Tovarne perila Ludvika Šiftarja. Izhajati začne Novi čas, tednik za gospodarstvo in prosveto; izhaja do leta 1933.
1934
Ustanovljen Klub prekmurskih akademikov. Mestna občina na dražbi kupi soboški grad.
1935
Ustanovljen protituberkolozni dispanzer. V Fazaneriji je zgrajeno javno kopališče.
1936
V Fazaneriji je zgrajeno nogometno igrišče.
1938
1. junija začne poslovati Okrožno sodišče v M. Soboti.
1939
Zgrajen je Trgovski dom. Delovati začne zasebna dvorazredna trgovska šola združbe trgovcev za okraj M. Sobota - danes srednja ekonomska šola. Lastnik soboškega gradu Ladislav Szapary umre na Dunaju.
1940
Zgrajen je prvi stanovanjski blok v mestu - Železničarski dom.
1941
6. aprila nemške čete zasedejo M. Soboto. 16. aprila madžarska okupacijska vojska zamenja nemško. 31. oktobra Madžari na grajskem dvorišču obesijo Štefana Cvetka in Evgena Kardoša.
1944
Madžari aprila, oktobra in novembra izvedejo množične aretacije in deportacije Židov in Slovencev.
1945
3. aprila Rdeča armada osvobodi mesto. 12. avgusta slovesnost ob odkritju spomenika bratstva jugoslovanskih in sovjetskih narodov. Načrt izdela sovjetski vojni inženir Arončik, vsa gradbena dela pa vodi arhitekt F. Novak. Delati začno 24. marca. Spomenik je zgrajen iz železobetona, obložen z italijanskim kararskim marmorjem, visok 17,35 metra. Kip sovjetskega rdečearmejca izdela Boris Kalin, kip partizana pa Zdenko Kalin, brata iz Ljubljane. Kipa sta visoka 2,40 metra.
1946
1. marca začne za šol. leto 1945/46 delovati glasbena šola. Iz zasebnih tekstilnih tovarn Ludvika Šiftarja in Janeza Cvetiča ustanovijo Tovarno oblačil in perila Mura.
1949
Izhajati začne tednik Ljudski glas, zdaj Vestnik.
1950
Dograjeno poslopje nove gimnazije, zdaj osnovne šole; delo arh. Novaka.
1951
Dom starejših Rakičan, Dom onemoglih Rakičan.
1952
Zgrajeni so prvi bolnišnični objekti v Rakičanu. Na gimnaziji je ustanovljena taborniška organizacija; svoje delovanje razširi po soboških osnovnih šolah ter drugod po občini in pokrajini.
1953
Ustanovljena Obmurska tiskarna.
1954
V okviru časopisnega podjetja Naš tisk, pozneje Pomurski tisk, začne delovati založba Obmurska založba, danes Pomurska založba. Na mestnem pokopališču odkrit spomenik padlim v osvobodilni vojni in žrtvam fašizma v letih 1941-1945.
1955
M. Sobota postane sedež okraja za Pomurje; to funkcijo opravlja do leta 1962.
Ustanovljen je Pokrajinski muzej.
Ustanovljena Študijska knjižnica.
Delovati začne Tovarna mlečnega prahu.
1956
Dograjen je 7,6 kilometra dolg razbremenilni prekop Ledava-Mura; odtlej je mesto zavarovano pred visokimi vodami. Izhajati začne revija Svet ob Muri; izhaja do leta 1958.
1957
Prva asfaltirana ulica v mestu. Prvi televizijski sprejemnik v mestu.
1958
Ob ekonomski začno graditi trgovsko šolo in telovadnico; arh. Feri Novak; odprta leta 1959. Soboški aeroklub odpre Pomurski letalski center s športnim letališčem na zemljišču Müzge.
Začetek oddaj Radia Murska Sobota.
1959
Ustanovljena je šola za zdravstvene delavce.
1960
Odprtje atletskega stadiona pri gimnaziji.
1961
V mestu odpro prvo samopostrežnico trgovskega podjetja Potrošnik (takratna Titova). Zgrajeno je novo poslopje Tovarne oblačil in perila Mura (v takratni
Panonski ulici); leta 1975 vse obrate preselijo v industrijsko cono.
1962
Na mestnem pokopališču odkrijejo skupno grobnico ruskim vojakom, padlim na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno. Ustanovljen je Kmetijski kombinat Pomurka, pozneje ABC Pomurka.
1963
Vpeljana avtomatska telefonska central. Mesto dobi kanalizacijo.
1964
17. oktobra odprtje Osnovne šole 3 Murska Sobota. Začetek delovanja osnovne šole s prilagojenim programom (Osnovne šole 4).
1966
Mesto obišče predsednik države Josip Broz - Tito.
1967
Odprt je hotel Diana. Zgrajena je prva blagovnica v mestu (zgradilo jo je trgovsko podjetje Potrošnik). Začetek meddržavne likovne razstave Pannonia.
1968
Ustanovljen je mešani pevski zbor Štefan Kovač.
1969
Ukinjena je železniška proga Murska Sobota-Hodoš.
1970
Zgrajena čistilna naprava.
1971
Mesto je priključeno na vodovodno omrežje.
Podjetje Mlinopek zgradi mlin z žitnim skladiščem.
Zgrajena je Tovarna ženskih oblačil Mura.
1972
Delovati začne mestna biološka čistilna naprava ob Ledavi.
1973
V Rakičanu je ob bolnišnici zgrajena srednja zdravstvena šola.
1974
Zgrajen je nakupovalni center z blagovnico Merkur (t. i. šoping).
1976
Zgrajena Tovarna ženskih plaščev Mura.
Center poklicnih šol preseli delavnice h kanalu.
Delovati začne baptistična cerkvena občina.
Zgrajena je nova klavnica s hladilnico v okviru Tovarne mesnih izdelkov.
Ustanovljeno mešano podjetje Westmur v Nemčiji.
1980
Soboška galerija začne delovati v novih prostorih.
Center poklicnih šol se skupaj z Gimnazijo preseli v nove prostore ob kanalu.
Podpis partnerstva z mestom Ingolstadt v Nemčiji.
Odprt je Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve.
1981
Ustanovljene Invalidske delavnice Solidarnost.
1982
Maja je organizirana adventistična cerkvena občina.
1983
Odprtje poštnega prizidka.
1987
Odprtje Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Rakičanu; grajenega s finančno pomočjo Pomurcev in solidarnostjo republike; 1988 preselitev vseh oddelkov iz mesta.
1988
Zgrajena je mestna športna dvorana ob Osnovni šoli 3.
Zgrajen Blagovno-transportni center.
1991
Pomurska založba postane samostojno podjetje.
V vojni za Slovenijo je mesto dvakrat raketirano (pri vojašnici).
1992
Na vrhu hotela Diana uredijo hotelsko kopališče, dvorano za fitnes, finsko in turško savno, solarij ...
7. 2. je začel Hi-Fi studio v živo s prvimi poskusnimi televizijskimi oddajami (kabelska televizija - ktv sobota).
11. 9. začne po razpisu uradno delovati lokalna televizijska postaja.
1993
25. maja začne delovati Radio-Radio (Štefan Celec).
Začne oddajati televizijska postaja AS.
1994
Prve lokalne volitve v mestni svet.
1995
1. januarja začne delovati na novo organizirana Mestna občina Murska Sobota, ki poleg samega mesta obsega še kraje: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica.
1996
Podpis dogovora med Srednjo ekonomsko, trgovsko in upravnoadministrativno šolo, mestno občino, ministrstvom za šolstvo in šport o novogradnji šolskih prostorov. Ustanovljene so mestne četrti (Center, Partizan, Ledava, Park, Turopolje), ki zamenjajo krajevne skupnosti.
8. junija je podpisana listina o pobratenju z ameriškim mestom Betlehem.
Izšla je poskusna številka Soboškin novin, glasila Mestne občine Murska Sobota. Začetek prireditev Soboški dnevi, pozneje Festival soboški dnevi.
1997
3. aprila je izšla prva številka Soboških novin, glasila Mestne občine Murska Sobota. Preureditev ploščadi pred soboškim gradom. Začetek kulinarične prireditve Bogračijada.
Mesto dobi svoj grb, ki ga je oblikoval akademski slikar Sandi Červek.
Občinski praznik je postal 16. julij; tega dne leta 1348 se prvič pisno omenja Murazombatha.
Prenovljeni prostori mestne občine, nov vhod iz Slovenske ulice.
Začetek urejanja mestnega prometa, tudi modre cone.
12. septembra odprtje stalne zbirke Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti; odprl jo je predsednik države Milan Kučan.
19. decembra odprtje nove športne dvorane (2460 kvadratnih metrov) pri Osnovni šoli 1.
Veletrgovina Potrošnik začne po mestu zapirati manjše prodajalne.
1998
Zgrajen je poslovno-trgovski center Šavel (7800 kvadratnih metrov); v njem prve pomične stopnice v Pomurju; arhitekt Edo Jalšovec.
Zgrajena je nova, pokrita tržnica; arhitekt Andrej Kalamar.
Ob gradu v soboškem parku preuredijo otroško igrišče.
Prva uradna poroka v novi poročni dvorani v soboškem gradu.
Prenovljena blagovnica, ki je bila zgrajena leta 1967.
Konec leta v središču mesta prenovijo Pomursko banko.
Stojnice tržnice zaradi gradnje prizidka LB - Pomurska banke začasno preselijo na prostor med Galerijo in Blagovnico.
Odprtje nove telovadnice pri Osnovni šoli 2.
Nadzidava Osnovne šole 3.
1999
Ustanovljen je zasebni vrtec Lavra.
2000
27. oktobra podpis listine o vzpostavitvi prijateljskega sodelovanja z občino Podstrana na Hrvaškem.
Zvezda-Diana v obnovljenih prostorih gostišča sredi mesta odpre pivnico, kjer točijo pivo (svetlo in temno) iz lastne pivovarne.
2001
Binkoštna cerkev v Murski Soboti se preseli v novo stavbo v Ciril-Metodovi;
arhitekt Edo Jalšovec.
Odprtje Varstveno delovnega centra v Trstenjakovi 69.
Dograditev poštne zgradbe.
V Slovenski ulici čistijo platane.
2002
V mestu začetek gradnje plinskega omrežja
2003
V Industrijski ulici predani namenu perutninska klavnica in hladilnica,
veterinarska postaja KG Rakičan in Mesni center.
20. novembra začne v novi zgradbi delovati Pokrajinska in študijska knjižnica.
2004
Urejanje Ulice Štefana Kovača.
Februarja slovesno odprtje Pokrajinske in študijske knjižnice.
Mestna občina v čast 25 članicam Evropske unije zasadi ob Ulici Štefana
Kovača 25 lip in jih poimenuje Drevored Evropske unije.
Urejena je nova sprehajalno-učna pot in obnovljena trimska steza v
gozdu Fazanerija.
Mesto dobi novo čistilno napravo.
2005
V novembru na pokopališču posvetitev žarnega zidu; prva žara v žarnem zidu.
TV Idea - Kanal 10 se preseli v nove prostore v Kocljevi ulici.
Konec leta pred Splošno bolnišnico nameščena vojaška mobilna bolnišnica Role 2; 2007 preseljena v Maribor.
Na začetku leta mesto in pokrajino prvič obišče slovenska vlada.
2006
Mladi dobijo v gradu svoje prostore MIKK in KRIK.
Začetek gradnje železniškega podhoda v Lendavski ulici.
25. junija v stolni cerkvi sv. Nikolaja razglasijo novo murskosoboško škofijo s sedežem v Murski Soboti in škofom dr. Marijanom Turnškom.
2007
V drugi polovici septembra začne po 40 letih vnovič voziti mestni avtobus sobočanec.
Zgrajena in v začetku julija predana namenu nova mrliška vežica.
Porodnišnica je preseljena v novo zgradbo.
Ureditev trga ob Kocljevi ulici, poimenovan Trg kulture.
Ponovni obisk slovenske vlade v Murski Soboti in pokrajini.
Prvič organiziran glasbeni festival Soboško poletje na trgu pred Galerijo.
Začetek gradnje nove glasbene šole.
2008
Na začetku leta preselitev ekonomske šole v nove prostore na Noršinski cesti.
Odprt je zabaviščni center Party Max s tremi sodobnimi kinodvoranami (skupno 443 sedežev) s sistemom za gluhoneme.