MARČEVSKA DROBTINICA – Kruh

Bosman – ženitovanjski kruh, ki ga drži gospodinja v Filovcih leta 1958. Foto: PMMS.

Kruh je imel v preteklosti v vsakdanjem življenju in prazničnih dneh velik pomen. Jožef Pajek leta 1884 v Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev zapiše: »Če mi je drobtina padla na tla, sem jo moral pobrati in poljubiti. Pravili so mi, da se duše v vicah jočejo in da je silen greh, če kdo po drobtinicah hodi. Pripoveduje se, da je nekdo stopil na drobtino kruha iz ošabnosti; drobtina pa je tako zakričala, da je oni človek oglušel in do smrti gluh ostal.« Štajerci so verovali, da drobtine ne smejo padati na tla, »sicer bomo morali toliko let v vicah trpeti, kolikor drobtin je padlo na zemljo.«

Kruh iz krušne peči v Slovenskih Goricah. Foto: PMMS.

Razširjena je bila navada večkratnega križanja ali blagoslavljanja kruha. To ni bila izključno navada ali »blagoslov« katoliških vernikov, to so počenjale tudi evangeličanske družine. Imeti z blagoslovom dovolj kruha in z njim povezanih vrsto praks, ni pogojevala vera, ampak življenjska nuja ali želja posameznika/družine po zadostnosti kruha. Križali so ga pred in po peki. Nazadnje se je kruh z nožem prekrižal, ko so kolač razrezali: »Boug blagoslovi!« ali »Križ Boži, Bog te blagoslovi!« Kruh je namreč veljal za Božji dar. Čeprav je kruh že bil plesniv, ga niso zavrgli, ampak pojedli. V eni izmed družin je oče otrokom takole rekel: »To jejte, da vas ne bo strah.« V obrtniški in kmečki družini v Gornji Radgoni nikoli niso načeli svežega kruha. Gospodinja je vedno delavcem rekla, ko so še jedli starega, že plesnivega: »Plisnivi krüh moreš jesti, te je človek močen.«

Vrtanek/perec iz krušne peči na Gornjem Seniku. Foto: PMMS.

V zvezi s pripravljanjem kruha je bilo znanih veliko vraž. Na pustni torek ga je potrebno peči, da bo repa tako debela kot kolač kruha. Ko dekle prvič mesi kruh, naj fanta s testom po obrazu potegne, da mu ne bodo kocine rasle. Ko se kruh načne, se mora ravno odrezati, sicer pravijo, da tisti laže. Na mizo je potrebno položiti načeti kolač kruha tako, da načeta stran gleda proti vratom, sicer bo odšel blagoslov od hiše.
Za konec uganka: Ka se na srejdi lesa gible?