JUNIJSKA DROBTINICA - Plačilo delavcem v hrani

Prehrana je imela pomembno vlogo pri opravljanju skupnih kmečkih del, saj je revnejše prebivalstvo šlo pomagat/delat zaradi hrane, da so se najedli. Med dninarji v Slovenskih goricah so bile tiste kmetije, kjer so dobili obilno jesti, pomembnejše in k njim so radi hodili delat, za razliko od tistih, kjer je bila hrana slabša ali količinsko omejena. Leta 1953 sta dva z Ženika težaka (dninarja) odslužila s kilogramom masti, ki je v dinarjih pomenilo 150 din, 40 kg krompirja je bilo vrednih 880 din, 4 kg moke pa 100 din. Za 50 kilogramov pšeničnega zrnja si moral opraviti deset dnin – od jutra do teme se je delalo. Na Kobilju so mlatcem, ko so mlatili še s cepmi, za plačilo dali kakšen kos mesa ali mleko in merico 10 kg od 100 kg zrnja; v Nasovi so mlatci dobili merico 12–15 kg od 100 kg zrnja. Ko so v Rogašovcih hodili otroci z materjo pomagat sorodnici cel mesec žet in mlatit, so za plačilo dobili vrečo pšeničnega zrnja.

Delavci ob mlatilnici, s steklenico vina in radenske slatine ter vrtankom. Goričko, 1930‒1950. Foto: Ernest Ferencek. Hrani PMMS.

Sezonski delavci, ki so z Goričkega pred in po drugi svetovni vojni hodili v Vojvodino opravljat poljska dela, so za plačilo dobili zrnje, s katerim so preživeli do pomladi. Porabci, ki so hodili delat na posesti na Madžarskem, so za plačilo prav tako dobivali zrnje, ne denarja. Za tri mesece dela v Banatu je mlada Stanjevčanka okrog leta 1937 za plačilo dobila okrog 300 kilogramov pšenice (zrnja).

Grofovsko posestvo v Rakičanu je med obema svetovnima vojnama najemalo delavce za poljska dela iz bližnjih vasi (tudi bližnjih goričkih vasi, npr. Andrejci, Sebeborci) in za žetev ali kopanje krompirja so za plačilo dobili res, to je plačilo v obliki naturalij (žitaric ali krompirja; npr. vsak deseti križ žitarice je bil plačilo delavcu). Redno zaposleni delavci na posestvu (npr. kovač, vrtnar, volar, konjar, kravar …) so dobivali za plačilo denar, poleg tega še določeno količino različnega zrnja, kravo, svinje in podobno.

Šivilji v Neradnovcih, ki je v desetih in dvajsetih letih 20. stoletja šivala drugim, so za plačilo prinesli kolač kruha ali moko ali fižol.

Malica pri delu v vinogradu. Dolenci, 1940‒1945. Hrani PMMS.