AVGUSTOVSKA DROBTINICA – Kava

Mlinček za mletje kave, najverjetneje 1. pol. 20. stol., Slovenske gorice. Hrani: PMMS.

Kavni nadomestek je bila pogosta jutranja jed na podeželju, s kruhom ali z žganci. V Fikšincih so jo imeli za dva dni: »Mama je mela eno posodo, ka je že tak črna bila od znotraj, kavo je skuhala za dva dni. Mi otroci smo mlejčno pili, na drug dan se je še segrela.«

Posoda za praženje ječmena, najverjetneje 1. pol. 20. stol., Slovenske gorice. Hrani: PMMS.

Kjer si kavnih nadomestkov industrijske izdelave (npr. Divka, Franck) niso mogli kupiti, so kuhali nadomestke, najpogosteje pražen in zmlet ječmen (tudi cikorijo, kumino, bob, želod). Ječmenovi kavi so rekli žitna kava. »Glih tak je dišalo, kak če bi prava kava bila, gda se je pražlo na šparheti.« Ječmen se je zrolal (oluščil). Zrnje so pražili v črnih labuškah (kovinskih posodah) ali v posebni kovinski posodi za praženje. Posodo z dolgim ročajem so vstavili v štedilnik (predhodno so odstranili litoželezen ringl (obroček na plošči) in vanjo vstavili dno posode. Potrebno je bilo mešati, da se zrnje ni zažgalo. Ječmen so pražili tudi na prostem nad ognjem. Pražen ječmen so zmleli ali stolkli v možnarju. Črni vodi so primešali kupljeno cikorijo ter dolili mleko. »Ges san mešo na špararti. So ječmen zeprali, pa te se je posüšo, pa ponef noter, pa si mogo mešati, ka se je nej smeu odmoditi. Te pa doj na mašin za kavo doj semleti. Večkrat smo pili ječmenovo kavo, to tak meni dobro bilo.« Če ni bilo ječmena, so na Goričkem pripravili kavo tudi iz posušenih pešk grozdja, ki so jih predhodno zmleli in skuhali: »Pa tisto, gda si spražo, te je črno bilou, pa te je kava bijla.« V Borejcih so pražili ječmen za kavo kar v žganjarni, kamor so hodili sosedje iz vasi. S seboj so prinesli kovinske ponve, v katerih so nad ognjem pražili ječmenovo seme. Praženo zrnje so zmleli in skuhali v vodi ter pomešali z mlekom. V Murski Soboti je kmečka družina pridelovala ječmen za svinje, vendar so ga uporabili tudi za ječmenovo kavo. Otroci so ga oprali. Ko se je posušil, so ga sčistili in spražili v kotlu. Zmletega so spravili v piksln. Za kavo so domačemu ječmenu vedno primešali žlico kupljenega Francka in žlico prave kave.

Škatla bele kave Divka Franck, ok. leta 1960. Vir: rodin.mgz.hr/Zbirka/

Pogosto so pravo kavo mešali z divko in pili za zajtrk. V Kuršincih so pravo kavo pili v šestdesetih letih 20. stoletja. Kavo je v družino prinesel višji uradnik, sorodnik iz Maribora. On je gospodinji pokazal, kako se kuha. Po tistem prave kave niso kupovali, niti pili. Zdomci so nemalokrat domačim domov pošiljali v paketih tudi kavo. Nepražena zrnja so potem spražili sami na štedilniku in zmleli v mlinčku za kavo. »Znaš ka, kava je bila, ka naša vöra evangeličanska, mi smo iz Amerike dobivali dosta paketof. In te je v Amerikanci, f paketaj je te že kava bila. Se spomnin, ka smo kavo dobili. Pa te smo doma mašine meli, ka se je vrtelo, te smo küjali kavo tak za črno z divkof, ne tak kak zdaj.«

Trgovina Koloniale v Murski Soboti leta 1953. V ozadju štiri vrste kavnih nadomestkov: Franck, Kneipp, Proja in Divka. Foto: Jože Kološa-Kološ. Hrani PMMS, inv. št. F8095.