APRILSKA DROBTINICA – Jajce

 Jajce je imelo pomembno prehranjevalno vlogo kot samostojna jed ali sestavina k posameznim jedem in prodajni/menjalni artikel, ki so ga gospodinje skrbno zbirale in poskrbele za prodajo. Zaradi slednjega so gospodinje jajca zelo izbrano in varčno uporabljale pri kuhanju in peki. Prodajale so ga redno prihajajočim trgovcem z jajci – kupinarjem, pütarjem, trougarjem in v bližnjo trgovino. Od tega denarja so kupili živež za gospodinjstvo, npr. sol, sladkor, različne začimbe za mesarijo. Ker je bilo dobro menjalno in plačilno sredstvo, so ga pogosto družinski člani izmaknili iz domačega gnezda, o čemer govori naslednja krilatica: Kokošji kokodak očetu za tobak, materi za sol, otroku za cuker. Otroci so z jajcem plačali sladoled, moškim je bilo jajce pogosto plačilo za tobak ali cigarete.

Koledniki, to je dečki, so hodili »kokodakat« na barbarinino (4. 12.) ali lucijino (13. 12.), da bi kokoši znesle čim več jajc. Na ta dan se ni smelo šivati, ker bi kuram riti zašili. Ženska na ta dan ni smela k hiši, saj kokoši ne bi nesle jajc. Da bi kokoši pridno nesle jajca vse leto, so bile od gospodinj v Veliki Polani deležne koščkov licijine pogače, v Ižakovcih pa so z istim namenom gospodinje preganjale kure, da so kokodakale. Na Ženiku je bilo potrebno do svečnice zbrisati z vrat napis trikraljevskih kolednikov, drugače kokoši ne bi nesle jajc. V Ključarovcih pri Ljutomeru, Rožičkem Vrhu so moški na florjanovo (4. 5.) hodili pet in v dar dobivali jajca. Zvečer so si jih med druženjem v gasilskem domu spekli. V Filovcih so jedli cvrtino na jurjevo (24. 4.) in florjanovo.

Jajca so okraševali za veliko noč na več načinov: s čebulnimi olupki, s kupljenimi barvami, z batik metodo in praskanjem (škrabanjem). Pirhe so pogosto delile botre svojim krščencem.

Jajce je bilo pogost element darovanja, to je nekši blagoslof, nejsi smeu pozabiti. Darovati jajce otroku, ko je prišel prvič k hiši, je imelo več pomenov: da otrok ne bo lagal, da bo znal govoriti, da ne bo odnesel od hiše rodovitnosti, da bo imel lep in ovalen obraz kot jajce. Na Gornji Bistrici je otrok dobil eno jajce, drugo – zakonca – si je moral poiskati sam in poskrbeti za nadaljnji rod. V Dankovcih, Murski Soboti podarijo jajca tudi odraslim, če pridejo prvič k hiši. V Šalovcih so eno jajce dali vsakemu, ki je prišel prvič k hiši, da bi še večkrat prišel na obisk.