Rimska doba

 

Prostor 3 - Rimska doba (Irena Šavel)

< Nazaj na tloris

Virtualni sprehod po prostoru 3

Čeprav jedro prebivalstva v pokrajini ob Muri (del province Pannonia Superior) v času rimske zasedbe predstavljajo staroselci, se je pokrajina z izgradnjo ceste v 1. stoletju vključevala v italski državni in gospodarski organizem. Najdbe iz Dolge vasi in Ivancev dokazujejo, da so v pokrajini nastali večji zaselki. V tistih ob glavni cesti je bil vpliv rimske kolonizacije močnejši, v odmaknjenih pa so prevladovali običaji staroselcev, ki se najbolje odražajo v načinu pokopavanja umrlih.

Rekonstrukcija gomile v razstavnem prostoru poudarja, da so avtohtoni prebivalci za svoja poslednja počivališča našli vzore v prazgodovinskih gomilnih grobiščih, ki se iznenada pojavijo ob koncu 1. stoletja in izginejo v 3. stoletju. Gomilna grobišča lahko sestavljajo ena, dve ali več gomil. Največ jih meri do 15 m v premeru in do 2 m v višino. V njih so bili izključno žgani in največkrat posamični grobovi različnih oblik (grob z žaro in pridatki na nekdanji površini, grob z žaro, obdan s kamnitimi ploščami, ali grob s kamnito pepelnico). Pridatki v grobovih iz gomil v Strehovcih, Dokležovju, Rakičanu, Motvarjevcih, Čikečki vasi, Vučji Gomili in Dobrovniku so večinoma keramične posode domačega izvora in redkeje izdelki italskega izvora (keramične in steklene posode, novci in kovinsko okrasje). Rimska doba je v pokrajino vnesla gospodarski in kulturni razcvet, ki so ga v 3. stoletju pretrgali vpadi barbarskih ljudstev. Ti so bili vse pogostejši in velika rimska država je slabela vse do leta 451, ko je ob hunskih vdorih njena moč presahnila.