Grad Murska Sobota

 

Nova zgodovinska razstava predprostoru baročnega salona ter v salonu samen predstavlja zgodovino soboškega gradu s posebnim poudarkom na zadnjih plemiških lastnikih, to je rodbini Szapáry, ki je imela grad v posesti med 1687 in 1934, ko je stavbo odkupila takratna Občina Murska Sobota.

Razstava je bila izvedena s pomočjo finančnih sredstev Programa sodelovanja Interreg SI-AT, v okviru katerega poteka projekt 321 go, ki povezuje gradove Tabor, Grad (na Goričkem) in Mursko Soboto.

Skupna zgodba treh gradov sega v čas, ko so bili ti del iste države in v lasti istih plemiških rodbin. V začetku 14. stoletja sta bili v rokah rodbine Amadé Gutkeled združeni zemljišči Belmura (Murska Sobota) in Lyndua (Gornja Lendava /Grad), ki sta tedaj obsegali dve tretjini sedanjega Prekmurja. Leta 1365 sta postali fevd rodbine Széchy, ki si je leta 1387 pridobila tudi zemljišče Dobro–tedaj obsežno območje današnje južne Gradiščanske, zahodnega Porabja ter severno-zahodnega Goričkega. Leta 1607 so s poroko med dedinjo Széchyev Evo Popel–Lobkovicz in Francem II. iz rodbine Batthyány, postali slednji lastniki delov posesti, ki so jo s porokami in prodajami dalje drobili. Del zemljišča Murska Sobota z gradom je kupila rodbina Szapáry, medtem ko je del zemljišča z gradom Rakičan pripadal potomcem Batthyányev do 20. stoletja. Batthyányiji so grad Dobro pustili propasti in občasno uporabljali bližnji grad Tabor, dokler ga konec 20. stoletja niso prodali. Po menjavi različnih lastnikov je potomec Batthyányijev leta 1929 prodal tudi grad Grad.

Na razstavi so na ogled predmeti in umetnine, ki so bili del originalne grajske opreme, torej v lasti družine Szapáry, ter predmeti, ki izvirajo iz drugih pomurskih gradov in dvorcev.

 

Fotografiji: Tomislav Vrečič