Ljudska bivalna kultura

 

Prostor 12 - Ljudska bivalna kultura (Nataša Konestabo)

< Nazaj na tloris

Virtualni sprehod po prostoru 12/1
Virtualni sprehod po prostoru 12/2

Večinsko prebivalstvo je zaradi svoje gospodarske in socialne neprivilegiranosti oblikovalo specifična rokodelska znanja in likovno izražanje. Zato smo se odločili za rekonstrukcijo bivalnih ambientov večinskega prebivalstva pred 20. stoletjem in didaktično predstavitev lokalnega izročila, ki ga obujamo v današnjem času. Obiskovalec vstopa v ta svet skozi podstenj ali trnác, pokrit prostor vzdolž dvoriščne in bočne strani hiše, ki je svojčas ščitil neobstojno gradivo sten pred vlago, omogočal suho komunikacijo med stanovanjskimi in gospodarskimi prostori v vsakem vremenu, v novejšem času pa nudi dodatno bivalno in shranjevalno površino.

Skromno stanovanjsko kulturo ponazarja preprosta notranja oprema, ki smo jo morali poživiti z ambientalno postavitvijo, kjer smo z lutkami inscenirali dejavnosti, ki ustrezajo tedanjemu načinu življenja. Vsebino pogovora med dedkom in vnukom med pletenjem košar in luščenjem koruze tako obiskovalec vedno znova vizualno podoživlja in s pritiskom na gumb lahko prisluhne konkretni življenjski situaciji.

V pokrajini ob Muri najdemo najimenitneje oblikovane okrasne prezračevalne line ali švisla na lesenih zatrepih cimpranih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Privzeti motivi na sicer preprosti zunanjščini, ki so jih mojstri srečevali v cerkvi, so poudarjali imenitnost samega poslopja in njegovega lastnika. Poslikovanje svisli je bila redkeje uporabljana tehnika, ki se je najdlje ohranila v vaseh s prevladujočo madžarsko etnično skupnostjo. Za kritje strehe so v Prekmurju uporabljali rženo slamo, ker ima med vsemi žiti najdaljše in najtrpežnejše bilke. Poslikane svisli iz Doline pri Lendavi smo pokrili na dva načina, uveljavljena v Prekmurju: na starejši ali madžarski način - s snopjem, pri katerem je klasje obrnjeno navzven, in na mlajši štajerski ali nemški načini, kjer klasja ni videti. Razstavljena tesarska skrinja predstavlja v današnjem času pogostokrat prezrt dosežek ljudskega oblikovanja v lesu, ki je ohranilo uporabnost srednjeveške, pravzaprav že antične tesarske tehnologije vse do 20. stol. Imenitnost tesarskih skrinj iz Prekmurja udejanjajo geometrijski motivi na prednji stranici in pokrovu, ki so raznoliki toliko, kolikor so to omogočale preproste mizarske priprave.