19. stoletje

 

Prostor 11 - 19. stoletje (Metka Fujs)

< Nazaj na tloris

Virtualni sprehod po prostoru 11

Velike spremembe, ki sta jih v Evropi sprožili industrijska in francoska revolucija, so se pokrajine ob Muri dotaknile le bežno. V ogrskem delu monarhije se je še naprej ohranjala pretežno ruralna sestava prebivalstva; ljudje so se preživljali z najemnim delom na veleposestvih, ali pa so se zaradi prenaseljenosti množično izseljevali v tujino. Pomlad narodov leta 1848 in leta 1867 dosežena madžarska narodna suverenost sta sprožili proces intenzivnejšega povezovanja pripadnikov slovenske narodne skupnosti na obeh bregovih Mure in v obeh delih monarhije.

Odraz tega so prvi prekmurski časopisi v slovenskem jeziku: Prijátel, Marijin list, Kalendar srca Jezušovoga in Novine. Z gospodarskim razvojem se je počasi spreminjala tudi urbana podoba pokrajine, v likovnem snovanju 19. stol. pa je izstopil le Alojz Eberl s svojimi postromantičnimi akvareli. Visoka kultura se je še vedno odvijala na plemiških dvorih, kjer so se kot zbiratelji posebej uveljavljali grofje Szápáryji. Iz njihove zapuščine je razstavljena zbirka orožja in bambusna sedežna garnitura. Življenje in modo ruralnega prebivalstva ponazarja razstavljena ženska noša iz vasi z madžarskim prebivalstvom v okolici Lendave, kjer so se še v prvi pol. 20. stol. ohranile izbrane ornamentalne prvine in oblačilni kosi. Ti elementi ljudske kulture naj bi sovpadali z zgodovinsko pokrajino Hetés. (V Prekmurju so to kraji dobrovniške župnije in tisti, katerih ime se končuje na -háza.) Oblačilne pokrajinske posebnosti so se najizraziteje ohranjale v načinih nošenja in zavezovanja ženskih oglavij in ogrinjal.