Prostor 9 - 18. stoletje (Janez Balažic)

< Nazaj na tloris

Virtualni sprehod po prostoru 9

Po nemirnih časih turškega gospostva ter ustalitvi političnih razmer ob izteku 17. in na začetku 18. stoletja so v pokrajini ob Muri nastale ugodnejše razmere za mnogostrani razvoj. Dobo vladanja Marije Terezije (1740-1780) so zaznamovale pomembne reforme: ob splošni vojaški obveznosti, osnovnem izobraževanju, enotnem urbarju (urbar gospostva Murska Sobota iz 1783) in zemljiškem popisu (jožefinski kataster, 1782/83) tudi patent o verski strpnosti. Ravno slednji je, kljub izraziti rekatolizaciji, omogočil sobivanje ljudi raznoterih nazorskih ter religioznih prepričanj.

To je bil čas, ko so se ob prevladujoči katoliški in evangeličanski skupnosti tod naselili tudi Židje, o katerih pričajo še ohranjeni relikti (Tora, besamin, čaša blagoslova iz 18./19. stoletja). 1715 izide prva znana prekmurska knjiga, Temlinov prevod Luthrovega Malega katekizma. V 18. stoletju so izjemno dejavni protestantski pisci, Števan Küzmič, Mihael Sever, Mihael Bakoš, knjige v domačem jeziku pa na katoliški strani pripravlja tudi Mikloš Küzmič. Ljudsko likovno obzorje v 18. stoletju žanrsko izpričujejo ljudske plastike (sv. Rok, Premišljujoči Kristus, Marija iz Lendavskih goric), profano in sakralno likovno produkcijo (bakrorez s podobo turniške Milostne Marije, plastike angelov in Žalostne matere božje, sličica Ana uči Marijo) pa zaznamujejo, ob prevladujoči historistični grajski opremi (sekreter, stenske kartuše v porcelanu), vsebinsko razgibane in v skladu z baročnimi stilnimi pobudami izoblikovane umetnine (Razposajena družba J. A. Wassenbergha iz 1733).