16. in 17. stoletje

 

Prostor 7 - 16. in 17. stoletje (Metka Fujs)

< Nazaj na tloris

Virtualni sprehod po prostoru 7

16. in 17. stoletje so v pokrajini ob Muri zaznamovali reformacija, pogosti turški vpadi in izumrtje dveh najpomembnejših fevdalnih družin - Széchyjev in Bánffyjev. Prvi privrženci novega verskega gibanja so bili zemljiški gospodje. Na gradu Nikolaja Bánffyja v Dolnji Lendavi so bile v letih 1573-1574 natisnjene ene prvih protestantskih knjig v madžarskem jeziku.

Na razstavi nam o tem času najbolj slikovito pričajo kopija renesančnega nagrobnika radgonskega meščana Karla von Herberstorffa iz Tišine, ki se je pred protireformacijo zatekel na Ogrsko, zgodnjebaročni doprsni kip doža Morosinija in kelih, ki so ga dolnjelendavski grofje dobili od zagrebških jezuitov l. 1608, ko so ponovno sprejeli katoliško vero (last r. k. župnišča Lendava). O bojih s Turki nam pripovedujejo najdbe zakopanih novcev iz tega časa in nekaj zanimivih primerov orožja, med katerimi izstopata dva jatagana iz 18. stol. Ob koncu 17. stol. se kot nova fevdalna družina uveljavijo grofje Szápáryji. Iz njihove zapuščine si lahko ogledamo sabljo Petra Szápáryja iz l. 1676 in dva baročna družinska portreta. O tem, kako so se nekatere kmečke družine povzpele med nižje plemstvo, nam priča listina cesarja Rudolfa II. iz l. 1596, podeljena družini Luthar iz Sebeborec. Poseben primer ljudske ustvarjalnosti v teh nemirnih vojnih časih pa je poznogotski kip matere božje.