Sobota pred Sobotov

 
  • Razstava Sobota pred Sobotov predstavlja drobce zgodovine naselitve mesta iz srednjeveškega in novoveškega obdobja oz. delčke preteklost, ki so se skozi čas ohranili v ostankih mesta, naloženih v plasteh pokopanega profila zemlje, po kateri hodimo in nam je nepoznana, dokler je ne izkopljemo.  

    Na razstavi so izpostavljeni rezultati prvih sistematičnih arheoloških raziskav, ki so potekale lansko leto zaradi prenove Slovenske ulice, v začetku tega leta pa zaradi prenove ploščadi pred soboško stolnico sv. Nikolaja. Na obeh izkopiščih je bila odkrita srednjeveška poselitev v obliki ostankov jam in peči, v katerih so bili odkriti odlomki lončenine, ki sodijo v čas med 11. in 13. stol. Na Slovenski ulici so bili najdeni tudi številne jame in arhitekturni ostanki iz novoveškega obdobja (15.–18. stol.) ter ostanki zidovja hiš Sobote iz 19. in 20.  stol. 

    Sledovi srednjeveške poselitve z lončarsko pečjo in ostanki jam, v katerih so bili odkriti odlomki lončenine, kot posebna najdba pa uhan z S-zanko, sodijo v čas med 11. in 13. stol. in kažejo na to, da je bil prostor pred cerkvijo gosto poseljen v srednjem veku ter bil izjemnega pomena za nastanek in razvoj mesta Murske Sobote. Najdbe potrjujejo trditev zgodovinarjev, da je srednjeveška naselbina v Murski Soboti nastala okrog sedanje cerkve. Tudi v središču mesta so bile na različnih delih izkopa odkrite tri srednjeveške jame iz istega obdobja kot pred cerkvijo. Glede na to lahko domnevamo, da je bila poselitev iz naselja pred cerkvijo razpršena na širše mestno središče.

    Razstavljene najdbe in odkrite arhitekturne ostaline so dragocen vir, ki nam odstirajo vpogled v historični razvoj mestnega jedra. Razstava želi opozoriti, kako je za ohranjanje še tako krhkih drobcev, ki veliko povedo o preteklosti mesta, pri gradbenih delih v mestu pomembna prisotnost arheologov.   

  • Besedilo: dr. Branko Kerman, avtor razstave